Rozmari Petek
"Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS! Po več kot pol leta, odkar je Slovenijo prizadela največja naravna katastrofa, in številne posameznike, družine in otroke potisnila na rob preživetja, z veliko žalostjo in razočaranjem ugotavljam, da smo zašli v slepo ulico, ki ne vodi v reševanje in zaščito življenj na porečju Savinje," uvodoma v svojem odprtem pismu ugotavlja braslovški župan Tomaž Žohar. "Glede na vso do zdaj sprejeto in veljavno zakonodajo, glede na vaše dosedanje aktivnosti in na konec meseca januarja sprejeti sklep vlade o pripravi Državnega prostorskega načrta (DPN) ter kljub našim številnim opozorilom v zadnjih treh mesecih, kljub našim konstruktivnim predlogom ter številnim skupnim sestankom ugotavljamo, da ni nobene pravne podlage in več kot očitno tudi nobenega resnega namena vlade za reševanje življenj in premoženja ljudi na celotnem porečju reke Savinje." Kot je podrobneje obrazložil Žohar, na osnovi veljavne poplavne uredbe ter veljavnih poplavnih kart, vsa naselja, ki so bila v minuli poplavi močno ogrožena, uradno ležijo na območju majhne poplavne nevarnosti. "To posledično pomeni, da noben objekt v naši občini, kakor tudi na celotnem porečju Savinje, na osnovi zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ne izpolnjuje pogoja za ugotovitev realne stopnje ogroženosti. Posledično bodo morebitni izdani sklepi za nujno izselitev/preselitev brez pravne podlage! To pomeni, da bodo glede na strokovna dejstva klimatologov življenja ljudi na ogroženih območjih ogrožena tudi v prihodnje, kar pa je nesprejemljivo in ni v skladu z našo odgovornostjo in začrtanimi cilji!"
Objekti v Letušu zunaj poplavnega območja
Žohar dodatno opisuje, da noben veljavni zakon – tako zakon o urejanju prostora kot zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov pa tudi zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za namen reševanja, zaščite življenj in premoženja - ne upošteva in ne definira sočasnosti izvedbe nujno potrebnih protipoplavnih ukrepov oziroma tega ne uvršča v DPN. "Vlada je sicer 25. januarja sprejela sklep o pripravi DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki pa žal temelji na strokovnih podlagah iz leta 2016, noveliranih marca 2021, kar pomeni, da strokovna izhodišča ne upoštevajo avgustovskega poplavnega dogodka ter ogroženih območij."
"Življenja ljudi na ogroženih območjih bodo ogrožena tudi v prihodnje"
Bistveno pri vsem pa je, da 142 objektov v Letušu, ki so na seznamu ogroženih objektov, leži zunaj definiranega in vplivnega območja DPN. "Posledično tudi Zakon o obnovi ne daje strokovnih niti pravnih podlag za reševanje in zaščito življenj ljudi v naši občini - kakor tudi ne vzdolž celotnega porečja reke Savinje, vključno s Celjem in Laškim!"
Zakaj župan piše zdaj?
Da ni pravnih podlag za preselitev, se strinja tudi 55 krajanov Letuša, ki so odločno proti selitvi. "Načeloma je župan dobro napisal, ker se zaveda, da ni nobene pravne podlage za našo izselitev. Ampak napisano je z namenom, da se prisili državo v kakšne pravne spremembe oziroma da se vrši pritisk na vlado," pismo komentira član omenjene skupine krajanov Bojan Arčan. "Zakaj župan piše zdaj? Zato, ker je izvedel, da smo najeli odvetniško pisarno, da smo vložili kazenske ovadbe (25 let se ni delalo nič, koncesionarji pa so dobili denar) in da se najbolj opiramo na dejstvo, da za našo izselitev ni nobene pravne podlage," je komentiral Arčan.
Župani burno z ministrom Novakom
Čiščenje Savinje so župani ob Savinji pozdravili. Še vedno pa ne vedo, kako bo država strugo, ki bo gotovo pogosteje kot na vsakih 500 let povzročala podobna razdejanja, umirila. "Zgornjesavinjčani že vrsto let opozarjamo, da je razmišljati o Savinji samo kot problemu Spodnje Savinjske doline zelo, zelo velika napaka, ker Savinjo je potrebno ustavljati v zgornjem toku," je mnenja sosednjih županj in županov po precej burni razpravi z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom povzel ljubenski župan Franjo Naraločnik. Župane namreč bega januarja sprejet sklep Vlade o pripravi Državnega prostorskega načrta (DPN) za Spodnjo Savinjsko dolino, ki temelji na starih ugotovitvah, in ki govori le o suhih zadrževalnih v občinah Spodnje Savinjske doline.
Minister Novak jim je zagotovil, da imajo vseeno vse v mislih. Že v zgornjem hudourniškem delu Savinje bodo vodo zadrževali s pregradami in podobnim. Točne rešitve bodo na mizi sicer po zaključeni hidrološko-hidravlični študiji, ki je v izdelavi. "Rešitve bodo predmet razprave v letošnjem letu. Nič še ni odločeno," je dejal minister, ki pričakuje, da bodo, če bo po sreči, še letos na mizi imeli predlog najustreznejših rešitev in dopolnjen predlog DPN. Slednji bo vseboval takšne rešitve, ki bodo upoštevale podnebne spremembe in z njimi povezane pogostejše poplave; pogovore o DPN bodo na terenu nadaljevali marca. "S tem bi bile posledice podobnega neurja bistveno manjše, ne bodo pa tveganja v celoti odpravljena," je pojasnil minister in znova poudaril, da bodo ukrepi zajeli celo dolino, vendar za vse ukrepe ni potreben DPN.
V izogib bojazni, da bodo delali po "starem" predlogu DPN, pravi, da rešitve niti še niso predlagane, sedaj se šele evidentirajo možnosti. "Nič še ni odločeno," je poudaril, se pa zaveda, da rešitve občine potrebujejo čim prej, saj so nanje vezani drugi občinski projekti.
Vse trenutno še nedorečene investicije, ki bodo izboljšale poplavno varnost doline, naj bi bile zgrajene v roku petih let. To je, če bo ministru uspelo DPN sprejeti v dveh letih namesto v desetih, kolikor je bila do sedaj praksa, je dodal.
Glede nasprotovanja kmetov umestitvi suhih zadrževalnikov pa je minister dejal, poplave niso več le vprašanje urejanja voda, niti ne samo prostorskega načrtovanja. "To je vprašanje naše civilizacije. Spremembe se bodo morale zgoditi tudi v kmetijstvu, z istimi pridelki na dolgi rok ne bodo mogli na isti način kmetovati, ker bodo prihajale poplave in suše. Skratka, ne zavedamo se še, kaj vse podnebne spremembe prinašajo. Ampak, nihče ne bo rinil na določene površine kar tako. Kaj je boljša rešitev, bo predmet razprave v letošnjem letu, tako da še nič ni odločeno. Če bo treba od koga kaj odkupiti, bo vljudno naprošen, ali lahko pomaga skupnosti. Potem se bomo dogovorili o ustreznih rešitvah, tudi odkupih, odškodninah in vsem ostalem. Tisto, kar je do sedaj najbolj manjkalo tukaj, je bila komunikacija," je zaključil minister.
Župan je odprto pismo zaključil z besedami: "Kot predsednika vlade in s tem prvega odgovornega za življenje in varnost ljudi v naši državi vas po pol leta sprašujem, s katerimi zakonskimi in strokovnimi ukrepi, v okviru katerega postopka in v kakšnem terminskem planu boste zaščitili življenja in zagotovili varnost tisočim ljudem na celotnem porečju reke Savinje?" Na svojem facebook profilu pa je dodatno opozoril še, da noben protipoplavni projekt ni vključen in definiran kot prednostni in prioritetni. V zakonu o obnovi je definirana le tretja razvojna os, "ki pa verjetno zelo pripomore k protipoplavnim ukrepom in večji poplavni varnosti ljudi na ogroženih območjih porečja Savinje," je še ironično dodal Žohar.
