Ko je bil Anton Kukenberger, po domače Toni, star 23 let, je do očeta pristopil z idejo, da bi prevzel družinsko kmetijo na Gorenjih Ponikvah pri Trebnjem. Oče, ki kmetije niti še ni prevzel od svojega očeta, se je moral najprej posvetovati z njim, ta pa se je, vesel, da želi mlajši rod razvijati kmetijo, z veseljem strinjal.
Inovacija - prevozno molzišče
"Najprej smo se lotili predelave mleka, nato pa smo se preusmerili v ekološko in seneno prirejo in predelavo mleka," se začetkov spominja Anton Kukenberger. Pravi, da ne sledijo zgolj uveljavljenim praksam, ampak želijo ponuditi izdelke, ki kupce zadovoljijo in po drugi strani pustijo čim manjši okoljski odtis. Večji del leta se krave pasejo na pašnikih in Kukenberger jih vsak dan molze s prevoznim molziščem, ki ga je naredil sam in so se ga krave hitro navadile. Inovacija je prispevala tudi k temu, da je leta 2016 prejel naziv mladi inovativni kmet leta. Prevozno molzišče je, kot pravi, prispevalo k pridobitvi naziva in mu na široko odprla vrata do ekološke reje. Pripomogla pa je tudi njihova aktivna tržna usmerjenost in kmetija v celoti, še doda Kukenberger, saj se ves čas trudijo, da je na kmetiji vse tako, kot je treba, da imajo urejeno dvorišče, gospodarsko poslopje, obdelovalne površine in da je "porihtana" tudi predelava. "S tem dobi tudi kupec, ki pride k nam, dober vtis," opozori Kukenberger.
Krave imajo udobna ležišča
Posebnega odnosa pa so na kmetiji deležne tudi živali. "Govedo je zelo neobčutljivo na nizke temperature, je pa zelo občutljivo na visoke. Zato odprt hlev zanje tudi pozimi ni problematičen, pri višjih temperaturah je več težav. Ampak ob veliki izmenjavi zraka se vročinski stres zmanjša. Zato je naš hlev odprt, pozimi preprečimo prepih samo s protivetrnimi mrežami. Ležišča so velika, da krave nimajo težav z vstajanjem in uleganjem. Poleg tega so na debelo nastlana, da so krave vedno na mehkem in suhem," opiše udobje v domačem hlevu Kukenberger. Vanj bi lahko, kot doda, spravili tudi 30 odstotkov več živali, a sirar tega noče. Poudari namreč, da večji strošek zaradi večjega prostora v hlevu krave povrnejo z dobrim zdravjem, kar se po njegovih besedah odraža pri kakovosti mleka in seveda tudi pri mlečnih izdelkih.
Poceni hrana pomeni izkoriščanje živali
V sire Kukenbergerji predelajo približno 40 odstotkov mleka, kar je največji delež, iz 60 odstotkov naredijo druge izdelke: jogurte in skuto ter mleko za direktno uživanje. Izdelajo tudi manjšo količino masla in kisle smetane, vendar, kot opozori Kukenberger, ne morejo niti približno pokriti povpraševanja. "Z odvzemanjem maščobe iz mleka drugim izdelkom odvzamemo okus, pa tudi nekaj vitaminov," nas poduči sirar. Precej kritičnega pogleda je do odnosa Slovencev do hrane. Opozori, da je hrana v večjem delu sveta izredno poceni: "Ampak ceno za to plačujemo pridelovalci. Tisti, ki se trudimo, da bi celotna veriga pošteno ovrednotila vse člene, smo velikokrat označeni za visokocenovnike, ampak je to edina realna slika. Poceni hrana pomeni izkoriščanje človeka, živali, narave. Vse drugo sta iluzija in pesek v oči." Mlad in uspešen kmet ocenjuje, da se povpraševanje po lokalni hrani počasi veča, večja je tudi ponudba izdelkov. Prepričan je, da je prehranjevanje z lokalno pridelano hrano, po možnosti ekološko, bistvenega pomena za vse: "Manj bo alergij, bolezni, bolje bo funkcionirala lokalna družba in manjša bo obremenitev okolja."
Privoščite si tradicijo v digitalni obliki
