Šestindvajsetletni jadralec Žan Luka Zelko je v bolgarski Varni dosegel rezultat kariere. Dvajseto mesto na evropskem prvenstvu v laserju oziroma ilci 7, kot se razred imenuje po novem, sicer ni prav vrhunski rezultat. A Mariborčanu je prve dni kazalo zelo dobro, saj je bil kar dvakrat drugi v skupnem seštevku. V finalu, ko se je veter dvignil nad 20 vozlov, v mrazu in dežju, pa se Mariborčan ni najbolje znašel in je s povprečnimi dosežki na regatnem polju drsel po lestvici. "Že vseskozi je znano, da se najbolje znajdem v srednje močnem vetru. V finalu je bil veter res močan in tam sta se mi tudi poznala utrujenost in pomanjkanje treningov v obdobju po poletnih olimpijskih igrah. Ko močno piha, je treba imeti občutek za barko in vsaka zamuda se kaznuje z obrestmi. Če zamudiš le sekundo, si zamudil val in potem si naenkrat zadaj. Izboljšanje jadranja v močnem vetru je moj cilj za to zimo. Vseskozi sem sicer dober v šibkem vetru. Takrat imam najboljše občutke in te je zdaj treba samo še vzdrževati," pojasni Zelko.
Ni še konec
Za njim je naporna sezona. "Za Tokio sem res garal. V sedmih mesecih sem bil doma vsega deset dni. Zatem sem si poleti vzel mesec dni dopusta. No, spet sem bil 17 dni na Pelješcu, na morju, na vodi - resda ne v čolnu, pač na na deski," razkriva Zelko.
Natrpan urnik je ohranil tudi po evropskem prvenstvu. V nedeljo se je iz Varne vrnil v domovino in se nemudoma odpravil na - vojaške vaje. "Ker sem zaposlen v športni enoti Slovenske vojske, imam obveznost: tri dni na leto je treba preživeti v naši enoti. Športniki, ki smo tam zaposleni, imamo na voljo tri termine. Smučarji in drugi športniki v zimskih športih se odločijo za termin v marcu. Ostali po večini izberemo oktobrskega ali novembrskega. A takrat je že pošteno mraz; zato grem sam v vojsko običajno oktobra. Tokrat smo bili na Dolenjskem in spet je bilo zanimivo - peljali so nas s helikopterjem, ogledali smo si prizorišča bitk ob osamosvajanju Slovenije. In gostil nas je Primož Kozmus. Kot je to pri športnikih v navadi, smo se spet lepo družili. To, da sem član vojaške enote, je zame zelo pomembno. To je moja služba, socialna varnost in trenutna eksistenca," razloži Zelko.
Na evropsko prvenstvo v Bolgarijo se je odpravil sam, z letalom. Jadrnico in drugo opremo pa mu je na svojo prikolico pripela ekipa Line Pletikos. "Sreča, da je šla na prvenstvo še ena slovenska ekipa. Pletikosovi so mi tja odpeljali opremo. Na tekmi sem bil sicer prepuščen lastni iznajdljivosti in z napotki mi je pomagal kolega iz Madžarske. Trenerja sicer potrebujem kot pomoč pri tehničnih stvareh. Pred tekmo tudi preveri vetrovne razmere in mi daje nasvete. Ko je trener z menoj, se lahko osredotočim samo na jadranje. Takrat je dovolj časa za pošteno ogrevanje ... Toda štiri minute pred začetkom regate se vse vezi tekmovalcev z zunanjim svetom po protokolu prekinejo. Od takrat smo sami na vodi," pojasni Zelko.
90.000 evrov za sezono
Njegov trener je Hrvat Luka Radelić, nekdanji jadralec v istem razredu laser. Sodelovala sta denimo v Tokiu in po vsej verjetnosti bosta skupaj spet v Barceloni, ko bo novembra tam svetovno prvenstvo. "Za naprej še gradim ekipo, Luka pa bo ostal moj trener. Želim sestaviti ekipo, potem bi si lahko tudi razdelili stroške," dodaja Zelko.
Jadranje nikakor ni poceni šport. Letošnja sezona je Zelka stala okoli 90.000 evrov, brez stroškov za evropsko in svetovno prvenstvo. Denar prispevajo sponzorji in jadralna zveza. "V vojski sem v službi, sponzorji na čelu z Dravskimi elektrarnami pa so mi omogočili izvedbo treningov in nastopanje na prvenstvih. Saj je še zmeraj treba varčevati, kdaj se čemu odpovedati ... Finančno sem že nekaj sezon samostojen, pomoči staršev ne potrebujem več. Tega denarja oni sami tudi ne bi mogli zagotoviti," pojasni Zelko.
"Če zamudiš le sekundo, si zamudil val in potem si naenkrat zadaj"
Pogoj za zadovoljstvo sponzorjev pa so zmeraj rezultati. V prvih regatah v Varni na evropskem prvenstvu v razredu laser, ki se odslej imenuje ilca 7, je Zelku šlo odlično. Začel je z zmago in drugim mestom. "Ja, to so bile moje najboljše kvalifikacije v življenju. Odlično sem se počutil, pavza po olimpijskih igrah se mi takrat še ni poznala. Bil sem sproščen, res super. Potem me je nekoliko zmanjkalo, pogrešal sem predvsem specifičen trening visenja na barki. Do svetovnega prvenstva bom moral še bolj pogosto uporabljati simulator jadranja, da si povrnem občutke in moč. V Barcelono na svetovno prvenstvo nameravam odpotovati s trenerjem. Po prvenstvu nameravam pot kar podaljšati do Kanarskih otokov, kjer bom začel trenirati za naslednjo sezono," razkrije Zelko.
Pariz in Los Angeles
Njegov naslednji velik cilj so olimpijske igre v Parizu. "Jutro po končani regati v Tokiu sem se že osredotočil na Pariz. Tokio je bil dobra izkušnja, ki jo bom uporabil tako v Parizu kot v Los Angelesu leta 2028. Kvalifikacije za naslednje olimpijske igre bomo skušali doseči čez dve leti, na svetovnem prvenstvu. Na letošnje svetovno prvenstvo pa se bom začel pripravljati že v naslednjih dneh, ko odpotujem v Split. Tam se bom priključil močni hrvaški ekipi (na EP v Varni je Hrvat Filip Jurišić osvojil drugo mesto). Z njimi odlično sodelujem, tam imam tudi močno konkurenco. Svetovno prvenstvo bo na podobnem nivoju kot evropsko. Morda bo močnejše za jadralce iz Nove Zelandije in še za kakšnega jadralca, a bistvenih razlik ne bo. Sam se bom tam poskusil še izboljšati. V Varni pa sem spoznal, da se lahko peljem vštric z najboljšimi. Ko mi je uspela uvrstitev pod sam vrh, sem tam nekaj časa tudi ostal. Tudi v finalu nisem slabo jadral, a bil sem preveč utrujen. V Barceloni bom kondicijsko bolje pripravljen. Znano je tudi, da v Barceloni ni močnega vetra. To mi ustreza. Pogoji bodo vsekakor boljši kot v Varni, kjer smo imeli deset stopinj, dež in močan veter. Ter žirijo, ki nas je puščala na vodi tudi po več ur, saj se jim ni uspelo dogovoriti niti o regatnih poljih niti o startih. Na sebi sem imel zimski neopren, a tudi ta me ni obranil pred mrazom," nastop še enkrat podoživi 26-letni Mariborčan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
