Denis Živčec
Prijetno vznemirjena, a zbrana, osredotočena in odlično razpoložena. Takšna je te dni Ana Soklič, ki se v Rotterdamu z odliko pripravlja na evrovizijske izzive naslednjega tedna. Opravila je s prvima dvema odrskima vajama v Ahoy areni in s svojo suverenostjo mnoge spomnila, da ni pravega razloga, zakaj bi kdo Slovenijo uvrščal na rep stavne lestvice, in da so še vse možnosti odprte. Trenutno so dnevi zanjo stresni malo manj, saj je edini večji dogodek, ki so ga gostitelji pripravili, le nedeljsko uradno odprtje festivala, s pripadajočim sprehodom po preprogi, ki bo letos turkizne barve. V ponedeljek bo šlo že bolj zares, saj bo večerno generalko spremljala tudi strokovna žirija, ki prispeva polovico glasov.
Kako dobro razpoložena je Ana, lahko vidite v kratkem klepetu, ki smo ga z njo v rotterdamskem tiskovnem središču pripravili po drugi vaji. V koronskem slogu. Ker morajo delegacije biti v covid-varnih mehurčkih, je vprašanja Večera Ani prebrala Maruša Kobal, vodja stikov z javnostmi slovenske evrovizijske delegacije.
Kontrast med tečnimi, črnogledimi stavnicami, ki Sloveniji ne napovedujejo posebej dobre uvrstitve, in navdušenimi komentarji tistih, ki so videli Anino vajo, ne bi mogel biti večji. "Stavnic sploh ne spremljam in ne vem, kaj se dogaja na njih. Bolje je, da vem čim manj in se fokusiram na nastop," pravi Ana. Kakšno je sporočilo slovenskega "vesoljskega" nastopa, ki ga spremlja ozadje, polno zvezd in dihjemajoči prizori Zemlje iz vesolja? "To, da je vedno treba ohraniti upanje, sploh v teh časih, v katerih smo se znašli. Potrebno je slediti dobremu," odvrne. Na prvi vaji se ji je tudi malce zataknilo. Dobesedno. Skoraj je padla z odra in nato izgubila čevlje. Kaj se je zgodilo? "Pri nastopu imam vključeno tudi hojo, sploh pri gospel delu. Celotni oder je prekrit s črnino in stopničke tam, kjer se nahaja, ne predvidevaš. Po tem so vsi pritekli in nanjo namestili bel lepilni trak. V drugo pa se mi je petka zataknila za rob, naredila sem korak, sezulo mi je čevelj, a sem rekla: ah, hudiča, bom pa samo z enim čevljem to izpeljala. Tako sem drugi poskus odpela bosa, tretji pa je bil v redu," se spominja Ana.
Pravi, da so rotterdamski dnevi delegacije, kljub številnim koronskim omejitvam, lepi. "Vesela sem, da imam čudovito ekipo. Kljub covid situaciji in ukrepom neko druženje imamo in se počutimo super," doda. Kakšnega večjega evrovizijskega prijateljstva še ni spletla, saj je stikov med nastopajočimi malo, je pa slišala, da v njenem hotelu biva tudi portugalska ekipa, ki je njena favoritka.
S seboj na Nizozemsko je vzela lectovo srce in ga v zelo prikupnem trenutku podarila nizozemski voditeljici zakulisne pogovorne oddaje, ki spremlja priprave na Evrovizijo. "Zdela se mi je lepa gesta, sploh glede na sporočilo, ki ga lectovo srce v Sloveniji ima - če dekle od fanta dobi lectovo srce, jo ima ta res rad. Zato sem ga prinesla Nikie de Jager, voditeljici oddaje LookLab with NikkieTuttorial," se nasmehne naša predstavnica.
