Kanibalizem na levici: Prihaja teden usodnih odločitev

Medtem ko Slovenija vstopa v zadnji teden pred državnozborskimi volitvami, ostaja odprto vprašanje, kako se bodo razporedili glasovi volivcev levosredinskih strank, ki napovedujejo oblikovanje nove vladne koalicije, in kaj bo ta razporeditev pomenila za preživetje nekaterih strank na levem polu političnega prostora. Po javnomnenjskih raziskavah ostaja vodilna stranka Gibanje Svoboda (GS) Roberta Goloba, medtem ko imata dve liberalni stranki, Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) precej nestanovitno podporo. Po nekaterih ocenah sta ravno ti stranki največji žrtvi Golobovega političnega angažmaja. V ta namen naj bi prihodnji teden Gibanje Svoboda skupaj s strankami Koalicije ustavnega loka (SD, Levica, LMŠ in SAB) organiziralo shod, na katerem bi nagovorili volivce, da glasujejo za vse stranke morebitne prihodnje koalicije. A kot kaže, zadeva še ni dorečena. V Gibanju Svoboda pojasnjujejo, da v zvezi z omenjenim dogodkom še niso sprejeli odločitve.

Šarec: Ni nobenih dilem

Na vprašanje, ali bi se v stranki udeležili takšnega shoda, Šarec odgovarja: "Ne vem, za kakšen dogodek gre, tako da težko povem." Sam je sicer o tem videl zapise v medijih, a pove, da ni prejel nobenega uradnega predloga za shod. Glede ocen, da LMŠ in SAB največ izgubljata na račun Goloba, pravi: "Zaenkrat ni še nihče ničesar izgubil, ker volitev še ni bilo. Te bodo komaj povedale, kdo je kaj dobil in kdo izgubil." O morebitnih skupnih aktivnosti levosredinskih strank v zaključku kampanje pa: "Skupne aktivnosti imamo že ves čas, imamo podpisan sporazum s strankami Koalicije ustavnega loka. Tudi za Gibanje Svoboda smo že povedali, da jih vidimo kot partnerje, enako vidijo oni nas. Tako da glede tega ni nobenih dilem."

Poslanec Socialnih demokratov Franc Trček meni, da je iz javnomnenjskih raziskav razvidno, komu je Gibanje Svoboda odneslo največ glasov. "Največ izgublja liberalni del, zato se v medijih včasih površno govori o razdrobljenosti glasov na levi sredini, kjer imamo Socialne demokrate in novo Levico, imamo pa morda tudi preveč strank in strančic, ki se označujejo za liberalce in se ne znajo združiti. To je izziv predvsem zanje." Pa tudi ocenjuje, da SD izgublja glasove predvsem zaradi Levice? "Niti ne, resne raziskave, ki smo jih opravili, so pokazale, da SD in Levica ne odvzemata ena drugi. Naslavljamo sicer sorodne tematike, a lahko bi rekli, da imamo Socialni demokrati nekoliko bolj operativno izvedljiv program, medtem ko ima Levica več utopije, ki bi jo bilo treba premisliti tudi skozi denar. Vsi relativno korektno sodelujemo, smo pa seveda do volitev tudi medsebojni konkurenti."

V zadnjem tednu se odloči petina volivcev

O tem, ali je možno z aktivnostmi v zadnjem tednu kampanje še bistveno vplivati na spremembo razmerij med strankami, Andraž Zorko iz družbe Valicon pojasnjuje: "Ravno zdaj je pravi trenutek za to, saj se zdaj odločajo še zadnji volivci. V zadnjem tednu se kar petina volivcev odloči, koga bo volila. V tem času padajo usodne odločitve, predvsem pri tistih, ki nimajo prve iskrene izbire in se bolj taktično odločajo, koga bodo podprli." A pri tem opozarja, da zadnjih javnomnenjskih raziskav ne gre nujno interpretirati kot padec podpore LMŠ in SAB: "Gledano v širšem kontekstu in daljšem časovnem obdobju, podpora LMŠ in SAB stagnira, sta pa stranki res na robu parlamentarnega praga. Zato bo dejansko zadnji teden odločilen, ali bosta ti stranki pridobili podporo volivcev, v nasprotnem primeru zna biti to zanju usodno, medtem ko Levica in SD nista v enakem položaju." Če bodo volivci presodili, pravi Zorko, da mora Golob za vsako ceno zmagati, bodo glasovali zanj: "Ali pa bodo ugotovili, da pravzaprav Golob brez partnerjev v državnem zboru ne bo dovolj močan, in je s tega vidika boljše, da preživijo še kakšne manjše stranke. Tega se zaveda tudi Golob. Če LMŠ in SAB za las izpadeta iz državnega zbora, bi se vsaj osem mandatov prerazporedilo med oba politična pola. Leva sredina bi tako izgubila okoli štiri mandate, kar je pa lahko že veliko pri iskanju večine za sestavo nove vladne koalicije. Tako je v Golobovem interesu, da obe stranki preživita." Zorko se ne strinja povsem z oceno, da Golob ribari predvsem v bazenu potencialnih volivcev LMŠ in SAB, manj pa v bazenu volivcev SD. "Če pogledamo celotno obdobje, odkar je Gibanje Svoboda uradno prišlo na politično prizorišče in so jim raziskave začele meriti podporo, so 80 odstotkov svoje podpore nabrali med strankami KUL-a. Od tega so pobrali največ podpore, ki je bila pred tem izražena Socialnim demokratom, in sicer kar polovico, druga polovica pa je prišla od volivcev Levice, LMŠ in SAB. Dejstvo pa je, da v teh razmerah SD in Levici težko še kaj odvzamejo, medtem ko LMŠ in SAB lahko, saj smo prišli do roba, kjer bodo volivci opravili taktični razmislek tudi o tem, ali bodo dali glas Golobu, da njihov glas ne bi šel v nič, v primeru, da SAB ali LMŠ ne prestopita parlamentarnega praga."