Koalicija imenovala tudi kandidata, ki mu rubijo RTV-prispevek: Takšna oseba v Nemčiji ali na Danskem ne bi mogla do javne funkcije

Čeprav so v opoziciji ponavljali, da se pri izbiri kandidatov za programski in nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ne upošteva zastopanosti strank v parlamentu, je državni zbor v ponedeljek povozil omenjeno zakonsko določilo in ob protestu poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP, ki so sejo zapustili, zaključil tudi to kadrovsko poglavje. To pomeni, da bo Janševa koalicija ob podpori poslancev DeSUS preko obeh organov javnega zavoda v prihodnje imela še večji vpliv na javni servis. "Vladajoči koaliciji sprememba medijske zakonodaje pred dobrim letom ni uspela, zato se je prevzema medijev lotila drugače. Rezultat bo seveda podobno slab. Od nastopa mandata je koalicija v resnici zelo konsistentna: s strankarsko lojalnimi ljudmi načrtno prevzema ključne podsisteme in jih s tem vsebinsko razkraja, saj zaupanje v njih pada," zadnje kadrovske poteze komentira Jernej Amon Prodnik s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV).

Spomnimo, da bi moral DZ o kandidatih za programski in nadzorni svet RTVS glasovati že 16. decembra, a se je predsednik parlamenta Igor Zorčič tedaj odločil, da zadeve ne bo dal na glasovanje. Pri tem se je skliceval na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da sklepa ne vsebujeta uporabljenih meril in utemeljitve, na kakšen način je mandatno-volilna komisija, ki ji predseduje poslanec DeSUS Ivan Hršak, upoštevala zakonski pogoj glede zastopanosti političnih strank. Sejo, ko so poslanci v ponedeljek odločali o članih programskega in nadzornega sveta RTVS, je vodil podpredsednik parlamenta Branko Simonovič (DeSUS).