Koliko so zaslužili vladni svetovalci? Čiričev sin dobil službo pri ministru Počivalšku

S tem mesecem so v kabinetu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaposlili Miho Čiriča, 26-letnega sina lobista Miloša Čiriča, ki sicer že sodeluje s Počivalškom. Na delovnem mestu svetovalec je Čiričev sin zaposlen na zaupanje ministra oziroma za čas trajanja Počivalškovega mandata, uvrščen pa je v 30. plačni razred, tako da njegova osnovna bruto plača znaša dobrih 1.300 evrov. In kaj so njegove naloge?

"Zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv, samostojno oblikovanje manj zahtevnih gradiv s predlogi ukrepov, pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih zahtevnejših gradiv, obdelovanje osebnih podatkov, s katerimi se srečuje pri opravljanju svojih nalog, opravljanje drugih nalog podobne zahtevnosti," sporočajo z gospodarskega ministrstva. V kabinetu ministra Počivalška je sicer trenutno zaposlenih 14 ljudi, od tega deset za nedoločen čas. V najvišji plačni razred, in sicer 50., spadata vodja kabineta Maruša Baus in sekretarka Katarina Bovha. Njuna osnovna bruto plača znaša dobrih tri tisočakov.

Čirič: Počivalšek je sam poklical mojega sina

Čirič zanika, da bi svojemu sinu pomagal do zaposlitve v kabinetu ministra: "Če bi mu jaz pomagal, potem bi bil on v kabinetu zaposlen že 30. septembra 2020. Moj sin je zaključil študij, magistriral in dela pri nekem tehnološkem projektu, ki ga ne smem razkriti, lahko pa mirno rečem, da bo to milijardni projekt in da bo relativno kmalu prišel ven. Počivalšek ga je spoznal, ko je bil leta 2019 na Metaldays in sta se pogovarjala. Kasneje ga je Počivalšek sam poklical, govoril z njim in ga sam prosil, da pride. Meni je bilo vseeno, rekel sem, glej, zmeni se. Sina do zdaj niso zanimale državne službe, ampak zdaj sta se pokrili dve zadevi. Svoj del prej omenjenega projekta je naredil in zdaj čaka, da ga drugi tehnično dokončajo, druga zadeva pa je predsedovanje Svetu EU, ki ga zanima."

Omenjena strokovna skupina je bila na ministrstvu ustanovljena konec lanskega septembra, prvič pa se je sestala februarja letos. Ukvarja se z iskanjem rešitev, da se demografsko ogroženim področjem omogoči razvoj "donosne dejavnosti", s katero bodo ustvarjena nova delovna mesta, kar bo vodilo k zaustavitvi izseljevanja oziroma k postopnemu priseljevanju v ta območja. Skupina tudi išče rešitve, ki bodo omogočile sprejem zakonodaje na področju pridelave, predelave in odkupa indijske konoplje v smislu kreiranja novega davčnega vira, ki bi omogočil zniževanje davčnih obremenitev na področju dela. Svoj predlog ukrepov bodo predvidoma v začetku jeseni najprej predstavili ministru Počivalšku, nato pa še javnosti.

Lahovnik: Nihče ni nikoli vprašal za kakršnokoli plačilo

In koliko zaslužijo drugi znani vladni svetovalci? Sredi aprila je vodenje vladnega strateškega sveta za digitalizacijo prevzel Mark Boris Andrijanič. Ta bi sicer lahko že v petek, če bo seveda v državnem zboru dobil zadostno podporo poslancev, postal novi minister brez listnice, ki bo zadolžen za usklajevanje dela ministrstev pri digitalni preobrazbi Slovenije. Andrijanič je bil sicer še donedavnega Uberjev direktor za korporativne zadeve v Srednji in Vzhodni Evropi, a je pustil dobro plačano službo v Varšavi in se kot strokovnjak podal v politiko.

Kot predsednik sveta za digitalizacijo je Andrijanič svoje delo opravljal brezplačno, pravijo na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom): "Vsi člani strateškega sveta za digitalizacijo, torej tudi predsednik strateškega sveta Mark Boris Andrijanič svoje delo opravljajo brezplačno." Omenjeni svet mora premierju Janezu Janši v roku petih mesecev pripraviti okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave. Konec junija je Andrijanič predstavil prvih 40 ukrepov za digitalizacijo države, ki jih predlaga omenjeni strateški svet.

Eden od bolj izpostavljenih vladnih svetovalcev v času epidemije covida-19 je bil zagotovo tudi ekonomist Matej Lahovnik, ki je vodil vladno svetovalno skupino za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstva. Omenjena skupina je pripravila osem paketov protikoronskih ukrepov, Lahovnik pa je po navedbah Ukoma vse delo opravil brezplačno. "Ta informacija drži. Vsem je vzelo veliko časa, nekateri so sicer v skupini sodelovali bolj, drugi manj intenzivno, ampak se mi zdi to pravilno, saj tudi ostali strateški sveti naj bi praviloma svoje delo opravili brezplačno. Zdi se mi, da je bila to stvar dožnosti, da vsak po svojih močeh pomaga in nihče od strokovnjakov, ki sem jih povabil v katerikoli fazi v skupino, ni niti vprašal za kakršnokoli plačilo," pojasnjuje Lahovnik.

Na vprašanje, ali je skupina strokovnjakov pod njegovim vodstvom zaključila z delom, Lahovnik odgovarja, da trenutno ne pripravljajo novih protikoronskih paketov: "Če bo potreba, jih seveda bomo, vendar pa sam sicer ne vidim razloga za to. Cepiva je na zalogi dovolj, ljudje se lahko cepijo. Pričakujem, da bomo šli v smeri Avstrije in da pri nas ne bo novih zapiranj, sploh glede na to, da je cepiva dovolj. Ker ni več razlogov za zapiranje gospodarstva, to pomeni, da v tem trenutku ne pripravljamo nekih ukrepov. Tisti ljudje, ki se ne cepijo, pa bodo morali prevzeti svoj del odgovornosti."

Simič: Povedal sem, pod kakšnimi pogoji sem pripravljen delati

Glede predsednika strateškega sveta za debirokratizacijo Ivana Simiča pa je vlada 26. maja lani z njim sklenila pogodbo, katere bruto znesek znaša 3.500 evrov za 50 ur dela mesečno. V zadnjih 12 mesecih je Simič tako prejel v povprečju 2.030 evrov bruto mesečno oziroma približno 1.476 evrov neto mesečno, pojasnjujejo na Ukomu in dodajajo, da je trajanje pogodbe s Simičem vezano na mandat predsednika vlade. "Ko sem delal zastonj v Lahovnikovi komisiji, je bilo vedno veliko težav. Ko so mi rekli za strateški svet za debirokratizacijo, sem povedal, pod kakšnimi pogoji sem pripravljen delati. Jaz sem se tako dogovoril, in to je cela zgodba. Znanje je potrebno ceniti," poudarja Simič.

Simič je v začetku prejšnjega meseca kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje finančne uprave (Furs), hkrati pa je tudi večinski lastnik podjetja za davčno svetovanje Simič & partnerji. Kot v. d. generalnega direktorja Fursa je uvrščen v 60. plačni razred (4.454 evrov bruto ali 2.638 evrov neto mesečno): "Teh šest mesecev, ko sem tukaj na Fursu, je vprašanje, če bom kaj delal za strateški svet. Prejšnji mesec nisem delal nič in nisem obračunal nič, če julija ne bom delal nič, ne bom obračunal nič. Vodim evidenco ur, od honorarja se plača davek, ob tem vse stroške, ki nastanejo z izvajanjem te storitve, krijem sam," dodaja Simič.

Kadič: Deležen sem gore nekih bodic, to je verjetno cena tega

"Kar se pogodbe tiče, je vlada pač pozvala k sodelovanju, glede na to, da to pelje Ukom, so hoteli imeti tudi nekoga od zunaj oziroma s terena. Bil sem eden od prijavljenih. Sklenili smo pogodbo za štiri mesece, glede na pljuvanje in vse, kar sem deležen zaradi tega, je znesek vsaj petkrat premajhen, toliko da vem za v bodoče. Zaradi internih zadev je vse skupaj zastalo v začetku junija, zaradi razlogov, ki tudi meni niso najbolj znani. Jaz pač podajam predloge in nisem tisti, ki sprejema odločitve, kar se popolnoma napačno interpretira v javnosti, zaradi česar sem deležen gore nekih bodic, ampak verjetno je tudi to cena tega," pojasnjuje Kadič.

V koordinacijski skupini za promocijo cepljenja, ki jo vodijo na Ukomu, poleg Kadiča sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za zdravje in NIJZ. V prvem koraku so po besedah Kadiča poenotili komunikacijo, takrat je nastala spletna stran cepimose.si ter podslogan in ključnik cepimose, v drugem koraku, ko je bilo na voljo dovolj cepiv proti covidu-19, so začeli z reklamno kampanjo na televizijskih postajah, izšla je tiskana publikacija, začelo se je obveščanje z sms-sporočili, v tretji fazi, ki je trenutno v teku, pa k cepljenju nagovarjajo specifične skupine. "Ta trenutek teče radijska podpora z nacionalnim radiem in lokalnimi radii. Sledi še kampanja z jumbo plakati in še nekaj ukrepov, o katerih pa zdajle ne bi hotel govoriti. Vse odločitve pa v končni fazi niso odvisne od mene," dodaja Kadič.