Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je na današnji novinarski konferenci predstavil podatke o smrtnih primerih, povezanih s covidom-19. Kot je pojasnil, se ti podatki po državah zbirajo po različnih metodologijah, standardizirane metodologije še ni, zato so podatki le delno primerljivi. Dodaja, da je zato pri raznih primerjavah treba biti previden.
"V Sloveniji podatke vodimo po dveh poteh," je pojasnil. Prvi način zbiranja podatkov vodi ministrstvo za zdravje, ki vsako jutro dobi podatke o umrlih v bolnišnicah in domovih za starejše. "Gre predvsem za poročevalski sistem, s katerim lahko na hitro ocenimo umrljivost," pravi Krek. Na NIJZ medtem delajo natančnejšo analizo na podlagi štirih postopkov. V prvem postopku križajo bazo pozitivnih na covid-19 in vseh umrlih. "Na ta način dobimo podatke o vseh, ki so umrli in so bili covid pozitivni." Druga zbirka je zbirka podatkov mrliških listov, ki jih izpolni zdravnik - mrliški oglednik. Podatke pa zbirajo tudi prek dokumenta, ki dokumentira smrti zaradi nalezljivih bolezni. Krek je ob tem poudaril, da ti postopki potekajo dlje, zato o umrlih ne morejo poročati vsak dan. Natančnejšo analizo naredijo ob koncu leta.
"Tam, kjer je revščina in je manj možnosti razvoja, so tudi smrti bolj pogoste"
Direktor NIJZ je povedal, da je v preteklem letu umrlo 2891 ljudi, povezanih s covidom-19. Med temi je bilo 1682 ljudi ali 58 odstotkov oskrbovank in oskrbovancev domov za starejše, 1209 oziroma 42 odstotkov pa jih je umrlo v splošni populaciji. Glede na regije je največ smrti, povezanih s covidom, lani bilo v osrednjeslovenski regiji, ki ima tudi največ prebivalcev. Glede na 100.000 prebivalcev je po številu s covidom povezanih smrti najbolj obremenjena pomurska regija, sledijo koroška, podravska, jugovzhodna Slovenija, posavska regija, zadnja je obalno-kraška, kjer je bilo smrti, povezanih s covidom, najmanj. "Žal tudi tu velja staro pravilo v javnem zdravju, da so tam, kjer je revščina in je manj možnosti razvoja, tudi smrti bolj pogoste. Tudi predčasne smrti. Tako je tudi tukaj. Pomurska regija je ena najmanj razvitih in ima tudi največjo gostoto umrlih," je pojasnil Krek.
Glede na starostno skupino podatki kažejo, da je največja umrljivost od 85. leta dalje. "Imamo pa tudi umrle med 25. in 34. letom. Žal se je zgodila tudi ta smrt nosečnice, ki je bila v 31. tednu nosečnosti, matere nismo mogli rešiti, otroka pa smo," je povedal Krek in se s tem navezal na dogodek, o katerem smo že poročali, ko je na božični večer v UKC Ljubljana umrla 28-letna nosečnica, okužena s covidom.
Vrh v novembru
Krek se je dotaknil tudi presežnih vrednosti števila smrti. Kot pojasnjuje, to izračunamo tako, da od števila umrlih v predhodnem letu odštejemo število umrlih v tekočem letu in tako dobimo razliko. "Če primerjamo leti 2019 in 2020 v Sloveniji, smo imeli leta 2020 3153 presežnih smrti."
"Če pogledamo graf presežnih smrti po mesecih glede na zadnjih pet let, vidimo, da imamo vrh v novembru, ampak ta presežna vrednost je sestavljena iz dveh vzrokov. Eden je covid, drugi pa necovidne smrti. Presežne smrti so bile novembra za 104 odstotke višje kot v zadnjih petih letih, ampak s covidom je bilo povezanih le 86 odstotkov presežnih smrti. Imamo tudi presežne vrednosti v boleznih in diagnozah, ki niso neposredno vezane na covid."
Krek je v svojem govoru kot zanimiv kazalnik izpostavil tudi delež umrlih med okuženimi v prvem valu. "22. maja je imela Slovenija 7,2 odstotka umrlih med okuženimi, zdaj, 8. januarja, torej pred dnevi, pa smo imeli samo 2,2 odstotka mrtvih med vsemi okuženimi," je razložil Krek in dodal, da so tudi ostale države ta delež precej zmanjšale v zadnjih mesecih.
Omenil je tudi domove za starejše. "Dejstvo je, da je bilo 58 odstotkov oseb, ki so v Sloveniji umrle v povezavi s covidom-19, oskrbovancev domov za starejše Ta delež je izjemno visok," je poudaril. "Zaradi covida je pravzaprav umrl vsak deseti oskrbovanec v domovih za starejše, 15 odstotkom vseh oskrbovancev, ki so se okužili, se je življenje v letu 2020 izteklo."
