Pri možganski kapi so štiri ure in pol ločnica med življenjem in smrtjo

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen in ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Je glavni razlog za nastanek invalidnosti in na tretjem mestu vzrokov za prezgodnjo smrt. Možgansko kap utrpi eden od štirih odraslih, približno tretjina še v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadarkoli in kjerkoli. Vendar pa je s takojšnjim ukrepanjem mogoče premagati večji del možganskih kapi in preprečiti hude posledice. Še pomembnejša pa je preventiva, saj bi z njo skoraj vse možganske kapi lahko preprečili.

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Kap je lahko posledica strdka, ki je nastal na veliki arteriji ali v srcu, se odlepil in nato s krvjo potoval do možganov in zamašil eno od manjših arterij. V tem primeru govorimo o ishemični možganski kapi. Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na velikih ali majhnih možganskih arterijah, redko nastane ob vnetju arterijske stene ali zaradi prirojenega oziroma pridobljenega nagnjenja k zvečanemu strjevanju krvi. Pri približno tretjini bolnikov natančnega vzroka kapi ne morejo ugotoviti.

Druga vrsta možganske kapi je znotrajmožganska krvavitev, ki nastane zaradi razpoke arterije v možganih. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, ki okvari žilno steno manjših možganskih arterij. Redkejši vzroki so žilne nepravilnosti, benigni tumorji krvnih žil ali mezgovnic ter motnje v strjevanju krvi.

Prepoznajmo GROM

Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje možganov je prizadeto. Najpogostejši simptomi možganske kapi so: enostranske motnje vida ali dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja, vrtoglavica, slabost z bruhanjem, motnje ravnotežja, pri hujših oblikah celo izguba zavesti.

Ker je nujno takojšnje ukrepanje, je zelo pomembno, da prepoznamo bolnika z možgansko kapjo. Vsak laik lahko to stori s preprostim testom, pri katerem sledimo akronimu GROM (govor, roka, obraz, minuta).

Govor: Preverimo, ali bolnik lahko govori jasno in razumljivo. Povemo mu preprost stavek, na primer "Danes je lep dan," in ga prosimo, da ga ponovi. Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko si ga bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil, še težje pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.

Roka: Preverimo, ali bolnik lahko dvigne roke in jih zadrži v položaju. Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dalj časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.

Obraz: Preverimo, ali se oseba lahko nasmehne in ali ima povešen ustni kot. Bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.

Minuta, mudi se: Če opazite te znake, ne oklevajte, ampak takoj pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo.

Ukrepati takoj tudi med epidemijo

Letošnje geslo ob 29. oktobru, svetovnem dnevu možganske kapi, je namenjeno prav pravočasnemu ukrepanju: Minute lahko rešijo življenja. V primeru možganske kapi zamujenega časa ni mogoče nadomestiti. Vsako minuto pri obolelem odmre dva milijona nevronov. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s sodobno metodo topljenja strdkov, imenovano tromboliza, je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti - vendar ne pozneje kot štiri ure in pol po izraženih znakih in simptomih. Po tem času okvara možganov postane nepopravljiva, posledice so lahko hude. Človek ostane invalid, nemalokrat vrnitev v aktivno življenje ni več mogoča.

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je ob svetovnem dnevu možganske kapi dejal, da je letošnje geslo zelo povedno. "V zadnjem letu in pol smo namreč lahko spremljali, kaj pomeni, če se bolniki ob akutnem življenje ogrožajočem dogodku ne obrnejo po pomoč pravočasno. Pandemija covida-19 je povzročila pravo psihozo, ki na žalost še vedno traja. Že ob lanskem svetovnem dnevu možganske kapi smo poudarjali, da naj se ne zanemarja črka M iz akronima GROM, saj je čas med dogodkom in pričetkom zdravljenja tudi čas med preživetjem in smrtjo ali invalidnostjo. Zanemariti se ne sme tudi opozorilnih znakov, kot so na primer prehodna govorna motnja ali oslabelost okončine ali povešen ustni kot. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja, in v takem primeru je prav tako potrebno čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila katastrofo, ki lahko takemu opozorilu sledi, to je prepozno prepoznana in zdravljena možganska kap."

Prav tako ne smemo zanemarjati drugih stanj, ki pomenijo grožnjo za nenaden dogodek, kot so neurejen krvni tlak, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen ter nereden srčni utrip. "Za vse te bolezni imamo danes na razpolago odlična zdravila, s katerimi lahko v veliki meri preprečimo neželene zaplete. Seveda pa je treba ta zdravila redno jemati. Številne raziskave kažejo, da so bolniki takoj po akutnem dogodku še kar sodelujoči, a bolj ko se dogodek odmika, bolj pozabljajo na potrebna zdravila. Po šestih mesecih se število tistih, ki zdravila še jemljejo redno, kar razpolovi. Več ko imajo predpisanih zdravil, slabše je. Ravno za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, med take spadajo tudi bolniki po možganski kapi, pa je značilno, da potrebujejo tudi po šest in več različnih zdravil, saj ti sočasno bolehajo za različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi," je opozoril Cevc.