(SUPERVOLILNO LETO) Parlamentarne volitve: Brez višje udeležbe ne bo preloma

Če bodo prihodnje državnozborske volitve redne, bomo na volišča odšli 24. aprila, torej čez manj kot štiri mesece. Stranke se na volitve že pospešeno pripravljajo, napovedujejo se novi politični projekti in gibanja. "Glede na to, da je svet v globalni zdravstveni krizi, Slovenija pa še posebej, in glede na bipolarnost, ki se je ustvarila v Sloveniji, ter na nepojmljivo nizko politično kulturo, ki je predvsem posledica tega, kar se dogaja na družbenih omrežjih, bodo to zelo specifične in prelomne volitve," poudarja nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica. Po njegovih besedah se pri nas na politiko še vedno gleda kot na ideologijo in ne kot na tehnologijo upravljanja različnih družbenih podsistemov: "Žal je tako, sem pa trdno prepričan, da bodo tudi v Sloveniji ljudje slej ko prej volili hipotetičnega mandatarja, ne pa programa in vsebine stranke." V zadnjih javnomnenjskih anketah največjo "stranko" še vedno predstavlja tretjina neopredeljenih volivcev, na kar opozarja tudi Hvalica: "Nekatere nove stranke so premočno zmagale, to je uspelo Pozitivni Sloveniji z Zoranom Jankovićem in SMC z Mirom Cerarjem. Potem pa sta se obe stranki zaradi nepoznavanja politične tehnologije na različne načine dobesedno sami izbrisali s prizorišča."

Hvalica: Pirova zmaga za Janšo, KUL se je obglavil

Kljub škandalom in aferam, ki so se zvrstile v času tretje vlade Janeza Janše, SDS glede na ankete ostaja najmočnejša politična sila v državi. Hvalica, ki se je leta 2001 po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janšo umaknil iz politike in upokojil, razlaga, da je SDS najbolj stabilna in organizirana stranka pri nas, sicer s "posebnimi načini upravljanja", a hkrati tudi s stabilnim volilnim telesom: "Relativna zmaga SDS je več kot verjetna, ampak to je pirova zmaga, če potem ne moreš sestaviti koalicije." Ob tem je Hvalica kritičen do strank, ki že vnaprej zavračajo potencialne pogovore z nasprotnimi stranmi: "To je apolitično, to ni normalno, bistvo politike sta vendar dialog in kompromis." Ko gre za stranke iz opozicijskega četverčka KUL, Hvalica poudarja, da povsod po svetu gredo stranke na volitve s predvidenim mandatarjem: "Ne predstavljam si, kako lahko gre koalicija KUL na volitve brez predvidenega mandatarja. Temu so se sami odpovedali in se tako na neki način obglavili. V času, ko so poskušali s konstruktivno nezaupnico, so si izposodili dva mandatarja izven koalicije KUL. Skratka, sami so se diskvalificirali, zato si ne predstavljam, kako so lahko prepričani, da bodo zmagali na volitvah." Ko gre za predvolilne koalicije, pa Hvalica opozarja, da so te vedno dvorezen meč, ker so skregane z aritmetiko. Če bi se združile štiri stranke, od katerih bi dve v anketah imeli po tri odstotke, drugi dve pa po dva odstotka, torej skupaj deset odstotkov podpore, ni nujno, da bi omenjene stranke, če bi se združile v predvolilno koalicijo, na volitvah dobile deset odstotkov glasov. "Takšna koalicija običajno nikoli ne doseže seštevka vseh odstotkov strank, ampak je rezultat vedno bistveno manjši. Če gredo te stranke na volitve samostojno, pa tvegajo, da ostanejo pod parlamentarnim pragom. To je primer Povežimo Slovenijo in prav zanima me, kaj bodo naredili," pojasnjuje Hvalica.

Ko gre za nove stranke na levici, okrog predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča nastaja nova liberalna stranka LIDE, Robert Golob pa se je politično aktiviral z gibanjem Bodi sprememba. "To so imena, ki lahko povzročijo pretres, ampak gospoda Goloba ne bom komentiral, ker ga poznam iz mladih let, kot poslanec pa sem sodeloval tudi z njegovim očetom. Gospoda Zorčiča pa na drugi strani premalo poznam, vendar pa v njem glede na njegovo pregovorno mečkanje ne vidim velikega potenciala. Lahko pa, da se glede tega motim," pojasnjuje Hvalica. Po njegovih besedah bi se sicer lahko zgodilo, da bi po SMC leta 2014 in Pozitivni Sloveniji leta 2011 na volitvah 2022 še tretjič slavila nova stranka: "Je pa to vse skupaj, če pod vse to potegnemo črto, vprašanje volilne udeležbe. Ne samo volilne udeležbe, pač pa tudi starostne strukture volivcev." Če so vsa gibanja, ki so se manifestirala v zadnjem obdobju, sposobna mobilizirati mlade volivce, ki po navadi ne hodijo na volitve, se lahko zgodi marsikaj presenetljivega, poudarja Hvalica: "Jaz osebno sicer menim, lahko, da sem tu pretirano konservativen, da mladi kričijo, protestirajo in svinjajo po družbenih omrežjih, na volitve pa ne gredo." Ob tem poudarja, da ne bi smeli potegniti vzporednic med referendumom o zakonu o vodah in državnozborskimi volitvami, saj da so slednje organizacijski zalogaj brez primere. Na vprašanje, ali že ve, za koga bo glasoval na prihodnjih volitvah, je Hvalica odgovoril, da v tem trenutku ve zgolj to, koga ne bo volil.

Potrata o politični sredini: To je zame največji spin

Nekdanja poslanka SD Majda Potrata pravi, da bi k prelomnosti naslednjih državnozborskih volitev prispevala aktivacija večjega dela volilnega telesa. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je bila udeležba 52,64-odstotna, na volitvah leta 2014 51,73-odstotna, na volitvah leta 2011 pa 65,60-odstotna. "Zame bo relevantno to, ali bo volilna udeležba na naslednjih volitvah višja. Tega ne povezujem z udeležbo na referendumu o vodah zato, ker je to dvoje neprimerljivo, bi si pa vseeno želela, da bi se uresničili pričakovanja in napovedi, da bomo ustavili počasno drsenje Slovenije v iliberalno družbo, se pravi v družbo, ki ji je nedavno zrcalo z resolucijo nastavil tudi Evropski parlament," pojasnjuje Potrata. Nekdanja poslanka, ki se je iz politike umaknila in se upokojila leta 2014, meni, da bodo parlamentarni prag na naslednjih volitvah prestopile vse stranke iz koalicije KUL, torej LMŠ, SD, SAB in Levica, iz aktualne koalicije pa le SDS in NSi: "Zadnje odločitve NSi me niso prepričale, ampak jaz nisem volivka NSi in desnice, tako da ne vem, kako bo desnica odreagirala na to. Če bodo ljudje na volitvah presojali po ravnanjih in ne po opredelitvah strank, potem pa se mi zdi, da niti Konkretno niti Desus niti SNS nimajo potenciala za vstop v parlament." Na vprašanje, ali ima za zmago na volitvah večje možnosti levica ali desnica, Potrata odgovarja, da ima po občutenju volilnega telesa in izkušnjah večjo moč levica, ki pa ima to težavo, da v svojih vrstah nima hegemona, tako kot ga ima desnica v SDS: "Ko rečem hegemona, mislim na tistega, ki bi imel tako izrazito absolutno ugotovljivo večino, da bi bil lahko tudi relativni zmagovalec volitev. Tu sem še rahlo v dvomih, ker se zdaj pletejo mreže marketinške politike okoli aktiviranja sredine. To je zame največji spin in neprepričljivo razumevanje politične dejavnosti v neki državi."

Poleg gibanja Povežimo Slovenijo se kot sredinska alternativa predstavljata tudi zunajparlamentarni stranki Naša dežela in Z.Dej, pa tudi koalicijska NSi. "Ne verjamem v sredino. Kaj pomeni sredina pri ljudeh? Da nisi niti za eno niti za drugo. To je za vodenje države premalo. Tisti, ki ne razumejo, kaj mislim, naj se spomnijo glasovanja o interpelaciji ministra Vizjaka. Kaj ti pomaga, da ga ne podpiraš, potem pa tega s svojim glasom ne izraziš, ampak se vzdržiš. Tukaj bi potegnila vzporednico med vzdržanostjo in sredino, ker se mi zdi, da včasih ljudje preprosto nočejo prevzeti odgovornosti za svojo izbiro," poudarja Potrata. Od ljudi, ki hočejo in ki pričakujejo prelom s politiko, bi pričakovala, da nase prevzamejo tudi odgovornost za svojo politično izbiro, razlaga nekdanja poslanka: "Ne moremo pričakovati, da bo to namesto nas opravil nekdo drug. To bi pričakovala od zrele demokracije." Potrata dodaja, da bi volivke in volivci morali pregledati tudi to, koga v strankah uvrščajo na kandidatne liste: "To je povezano z izkušnjo zadnjih volitev, ko iščemo nove obraze ter jih povezujemo z novo politiko in novimi vrednotami, potem pa se izkaže, da to politiko predstavljajo ljudje, ki so bodisi v tem političnem prostoru že nastopali bodisi imajo prepoznavno politično orientacijo." Kot poudarja Potrata, so zanjo odločilnega pomena temeljne vrednote, za katere se zavzema neka stranka: "Ne predstavljam si, da bi lahko osebno podprla nekoga, ki ne zagovarja pravne države, neodvisnih institucij in ločitve na tri veje oblasti. Prav tako ne razumem, kako bi lahko po tem, ko smo tako težko dosegli nezdružljivost poslanske in županske funkcije, zdaj šla korak nazaj."

Potrata poudarja, da bo prelom v slovenski politiki zaznala v trenutku, ko se bomo med drugim otresli počasnega drsenja v večjo družbeno neenakost in ko bo vsak posameznik lahko jasno formuliral svoja stališča: "Sem zagovornica spremenjenega načina političnega delovanja, s čimer mislim na spoštljiv odnos do mnenja drugega, torej da si bo vsak upal ter bo mogel in tudi moral jasno formulirati svoje stališče, ne da bi tvegal kakršnokoli omalovaževanje in poniževanje, da ne rečem celo preganjanje. Prav zaradi povečanega strahu med ljudmi nisem prepričana, da bo udeležba na naslednjih volitvah višja, višjo udeležbo na volitvah pa povezujem s prelomom." Na vprašanje, koga bo volila, pa Potrata, ki se deklarira za levičarko, odgovarja, da ne bo čakala na neko novo stranko, še manj pa na prepoznavno osebo, ki bi ji pripisovala "odrešiteljske" sposobnosti. "Toliko časa sem delovala v politiki, da vem, da v njej ni preprostih rešitev. Če hoče politika nase prevzeti odgovorno odločanje o javnih zadevah, potem mora odločati z mislijo na dolgi rok, ne na trenutne odločitve, zato bom ostala pri tradicionalni izbiri," pravi Potrata in dodaja, da bo volila za SD.

Ogledalo političnim strankam in elitam

Volitve so vedno priložnost, da volivci izvolijo tiste, za katere menijo, da jih bodo najbolje vodili v nadaljnjem štiriletnem obdobju, ocenjuje nekdanja poslanka LDS, pozneje članica stranke Zares in ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. "Ni zastonj krilatica, da gre za praznik demokracije, to je edini način, da ljudje sporočijo, kaj jih pri oblasti moti in kakšne spremembe želijo. Zato so volitve tudi ogledalo političnim strankam in elitam in tega bi se morali zavedati ves čas, ko jim je dana priložnost, da služijo ljudem. Bojim pa se, da ljudje nimajo nobenega motiva, da bi bili državotvorni, če tega vzorca v politiki ne zaznajo. Moje vodilo, ko sem imela čas in priložnost sodelovati v politiki, je bilo: vodi in usmerjaj z vzorom. Odgovornost, ko ti je zaupano, da iščeš rešitve, ki so uravnotežene, v javnem interesu, je velika. Vedno znova pa se moraš vprašati, ali je to, kar boš odločil, res v javnem interesu ali pa se greš navadno politikantstvo in ne politike v pravnem pomenu besede," razmišlja Irma Pavlinič Krebs. "To, čemur smo danes priča, je visoka stopnja zanikanja pluralizma. Vsaka vlada bi se morala zavedati, da mora spodbujati in dovoljevati različne stile življenja in mnenja v družbi, saj je to bistvo razvoja. Marsikaterim voditeljem se dozdeva, da so manj učinkoviti, če se spuščajo v vsesplošne debate in sprejemajo različne ideje - pa vendarle so le te gibalo razvoja. Vse ostalo je enoumje in težnja k omejevanju idejnega potenciala družbe in je s tem tudi škodljivo. Sem liberalna demokratka in ocenjujem, da je v pretežnem delu oblast v slovenskem političnem prostoru izvajal izjemen človek Janez Drnovšek. Trdim, da je Slovenija z dopuščanjem pluralizma po osamosvojitvi uspela doseči korekten razvoj in preboj," razmišlja Irma Pavlinič Krebs.

Za bodoče volitve si želi, da bi politični razred zelo resno vzel družbo, ki jo namerava voditi, in da bi v politično tekmo vstopil z nagovori o resnih problemih, za razvojni preboj in še boljše življenje nakazal rešitve in da bi ljudje res imeli možnost se odločati tudi na podlagi idej, ki jih kandidati nameravajo zasledovati. Trdno je tudi prepričana, da obstoječi medijski prostor dobro nastavlja ogledalo politiki in da imajo ljudje za zdaj še možnost tehtati obraze, ki se v ogledalu vidijo.

Glede sredine, na katero se jih želi toliko umestiti, pravi: "Težnje sredinske politike so zame čiste floskule. Res je, da se stranke glede na ideološko podstat v svetovnem merilu delijo na konservativne in liberalne. Pretežno se ve, kako naslavljajo posamezna družbeno pomembna vprašanja. Sredine torej ni. Ljudje imamo določena prepričanja, v nekaj verjamemo ali ne - enako je pri politiki, na primer pri vprašanjih migracij in zaščite nacij so izrazito različni pogledi, ideologije, čemur se nobena tako imenovana sredinska stranka ne more izogniti, do tega se morajo opredeliti." Skrbi jo učinkovitost odločanja v javnem interesu, torej vprašanje, ali zaradi učinkovitosti lahko poteptaš temeljne postulate pravne države, demokratičnih standardov, pluralnosti - in kdaj moraš ne glede na mnenje ljudi vendarle odločiti, da zavaruješ javno korist in tudi njih same. Neodločanje v epidemiji glede obveznega cepljenja je po njeni oceni čisti odraz, da to ni politika, ampak politikantstvo. "Sprejemanje ukrepov, ki to niso, in vsak dan gledanje semaforjev o umiranju ljudi sta popolno zanikanje javnega interesa in tiščanje glave v pesek tako koalicije kot opozicije. To je tako kot pri vprašanju izbrisanih - vedelo se je, da ga je treba urediti. Osebno sem se takrat izpostavila za ceno lastne politične kariere, ker sem verjela, da je to prav in pravično in v javnem interesu. Videti javni interes je modrost, ki jo mora imeti politični razred - in to morajo volivci oceniti -, pa ni pomembna sredina, levo ali desno. Seveda imamo še naprej problem, da za razliko od občinske ravni na državni ravni ne volimo neposredno. Hkrati pa so politične stranke v prostoru tudi že predstavile svoje ekipe."

Pa značilna politika novih obrazov, je že izčrpana in ne bo več delovala? "Bojim se, da politični razred s predstavljanjem svoje podobe državljanom ni bil uspešen, in verjamem, da bodo ljudje zato še vedno hlepeli po novih, predvsem drugačnih obrazih. Temu smo bili priča večkrat. Nova ponudba bo po moji oceni še vedno deležna korektne podpore, sploh če jo bodo sestavljali ljudje, ki so se v javnem prostoru že izkazali. To bi dalo vero in upanje, da bosta morda vodenje in usmerjanje države boljša kot zdaj. Če pa ljudje menijo, da je današnji slovenski politični prostor v redu, bodo glas zaupali sedanjim strukturam, v katere polagajo upanje, da bodo tako kot zdaj ravnale tudi vnaprej."