Jasmina Detela
Dravske elektrarne Maribor (DEM) želijo med drugim na območju Ojstrice nad Dravogradom postaviti vetrno polje. Načrtujejo postavitev treh vetrnih elektrarn. V prihodnjem letu se obeta javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila. Kot kaže, bodo polje vetrnih elektrarn postavili tudi na avstrijski strani Košenjaka, načrtuje jih elektrarniška družba Kelag. Načrte so predstavili tudi že dravograjski občini.
Zamude pri sprejemu uredbe
Spomnimo, da je bila v prvotni pobudi na Ojstrici predvidena moč do 28 megavatov, ki bi jo proizvajalo osem vetrnic. Vendar je bilo na podlagi ugotovitev analize smernic nosilcev urejanja prostora, predvsem interesa varstva narave, ekoloških in socialnih funkcij gozda, podatkov in priporočil Občine Dravograd ter rezultatov ocene vplivov načrtovane vetrne elektrarne Ojstrica na Košenjaku na ptice predlagano zmanjšanje območja in s tem tudi števila vetrnic. Zdaj se načrtuje postavitev treh vetrnic s spremljajočo infrastrukturo (dostopne ceste, kablovodi). Vsak agregat bo imel nazivno moč do 3,5 megavata. Njihove mikrolokacije bodo določene v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN).
Po prvotnih napovedih naj bi bila uredba o DPN sprejeta letos, vendar je prišlo do odstopanj od prvotnega plana. Med razlogi pri okoljskem ministrstvu navajajo spremembe območja v fazi izdelave študije variant (drugačen način priključevanja v omrežje, spremembe dostopnih poti), zaradi česar je bilo treba dopolniti smernice in zaradi izrednih razmer v času epidemije se je zamaknila priprava nekaterih strokovnih podlag (predvsem tistih, ki zahtevajo terenske raziskave za izdelavo okoljskega poročila). Trenutno sicer poteka izdelava okoljskega poročila in strokovnih podlag. Idejne zasnove so v zaključni fazi izdelave. Na podlagi geološke prospekcije bodo morda potrebne izvedbe testnih vrtin. Študije variant in okoljsko poročilo bodo predvidoma javno razgrnjeni v prvi polovici leta 2022.
Pri DEM pojasnjujejo, da so zaključili strokovne podlage s področja elektromagnetnega sevanja, hrupa, vpliva na zrak in podnebne spremembe, na podzemne vode, na funkcije gozda ter popis habitatov in habitatnih tipov. "Na osnovi opravljenih strokovnih podlag se sprotno dopolnjuje tudi idejna zasnova projekta. V pripravi so strokovne podlage vizualizacije postavitve vetrnih agregatov, analiza aktivnosti netopirjev in ocena vizualne izpostavljenosti. Najkasneje v začetku druge polovice leta bo pridobljeno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. Če bo ustrezno pripravljeno, sledi njegova javna razgrnitev, prav tako osnutka DPN in idejne zasnove projekta," so zapisali. Zanimalo nas je tudi, koliko je naložba vredna, ali so že odkupili zemljišče in kdaj bodo vetrnice postavili, a so zapisali, da je o tem še preuranjeno govoriti.
Občina Dravograd vztraja pri odobritvi postavljanja vetrnic
Nekateri občani, združeni v civilno iniciativo, sicer že dlje časa nasprotujejo uresničitvi tega projekta, bojijo se negativnih vplivov na njihovo zdravje, živali in naravo. Dravograjski podžupan Anton Preksavec pojasnjuje, da so na odboru za cestno-komunalno infrastrukturo sprejeli sklep, da če bodo nekateri krajani še vedno nasprotovali postavitvi vetrnic, bodo predlagali razpis posvetovalnega referenduma za krajane, živeče na območju Ojstrice in Goriškega vrha.
"To lahko naredimo, država kot pripravljavec DPN pa bo reagirala, kot bo, saj referendum zanjo ni zavezujoč. Pogoj občine je, da se vodni viri na območju postavitve vetrnic zaščitijo oziroma da se ne posega v vodovarstvena območja," je dejal Preksavec. Kot še dodaja, občina svojega mnenja ni spreminjala, ostaja enako stališču občinskega sveta, ki je pred nekaj leti soglašal s postavitvijo vetrnic na Ojstrici.
Se pa tudi na avstrijski strani Ojstrice oziroma Košenjaka načrtuje postavitev sedmih vetrnih elektrarn skupne moči 36,4 megavata. V petih letih bi jih zgradila avstrijska elektrarniška družba Kelag iz Celovca. "V luči dobrih medsosedskih odnosov smo jih pred dobrim mesecem dni gostili na odboru za cestno-komunalne zadeve, kjer so nas zgolj seznanili z bodočimi načrti glede vetrnega polja na Košenjaku. Najbližja vetrna elektrarna bo stala približno 700 metrov zračne linije od najbližje kmetije na slovenski strani. Vse dostope do vetrnic bodo urejali na avstrijski strani. Nista pa ne občina niti država Slovenija stranki v postopku," je povedal Preksavec.
Načrti za še dve vetrni polji
Poleg vetrnega parka Ojstrica namerava DEM investirati še v vetrni park Paški Kozjak. Načrtuje se postavitev štirih vetrnih agregatov s skupno močjo 13 megavatov. Vlada je lani jeseni sprejela sklep o izvedbi (DPN) za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak. Stale bodo na območju občine Vitanje, v občinah Mislinja, Dobrna, Vojnik in Celje pa bodo spremljajoče ureditve, ki so potrebne za priključitev v omrežje (kablovodi, morebitne širitve ali postavitve novih razdelilnih transformatorskih postaj ...), prometne in krajinske ureditve, in če je tako ugotovljeno v okoljskem poročilu, ureditve za zmanjšanje vplivov na sprejemljivo raven.
Tretji vetrni park se imenuje Mislinja, investitor vetrnic pa je družba Stiria Invest iz Rogaške Slatine. Načrtovane so prav tako štiri vetrnice skupne moči 12 megavatov. Območje ureditve posega v občine Slovenska Bistrica, Zreče in Slovenske Konjice. Zaradi zmanjšanja območja iz pobude občina Mislinja ni več vključena. Prvotna pobuda ministrstva za infrastrukturo je bila sicer podana za 15 stojišč in za ta obseg polja sta bila predlagana tudi spremljajoča infrastruktura in način priključitve na elektroenergetsko omrežje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
