Debata o aktivizmu: Koroška spi kot njen kralj Matjaž pod Peco

Ob izrazih sindikalni, okoljski, politični aktivist je jasno - aktivizem razumemo kot angažiranje posameznikov za določene spremembe -, drugače pa je, ko razmišljamo o aktivizmu v najbližji okolici, je v debati Korociva in KMKC Kompleksa opozorila Zlatka Strgar iz prostovoljnega gibanja Radmance. "Vprašati se moramo, zakaj se sploh aktivirati, ali res želimo spremembo, ali premoremo vztrajnost za premagovanje ovir, ki pridejo na pot vsakemu aktivistu. Smo zmožni prenesti odzive okolja, ki so lahko grobi, ponižujoči, vulgarni, čemur smo priča vsak dan na družbenih omrežjih?" je nanizala vprašanja. Poudarja, da je dandanes, ko je družba tako močno razdeljena, razprava o aktivizmu posebno primerna. "Koroška spi kot njen kralj Matjaž pod Peco. Naš edini in res velik, odmeven aktivizem je močno opažen pri aktivističnem projektu Hoč'mo cesto!" je povedala. Izpostavila je nekaj aktivistk posameznic, nato pa ugotovila, da družbenega oziroma političnega aktivizma v regiji ni, saj so se kot edini petkovim protestom pridružili v Slovenj Gradcu. Izpostavila je pogum in drugačno držo teh ljudi, ki so pripravljeni spregovoriti, zakaj protestirajo, kljub neprijetnim odzivom. Radmancam, ki delujejo sedmo leto, se zdi tudi takšna oblika aktivizma, ki ni od nikogar finančno podprta in ni od nikogar odvisna, precej pomembna. Z vodilom Če ne bomo brali, nas bo pobralo, javnimi branji v parku na Ravnah in drugimi aktivnostmi vključujejo bralce.

V skafandrih že pred petimi leti

O tem, da sedanji pasivno-aktivni čas kliče po aktivnosti, saj smo zaradi družbene odgovornosti večinoma pasivni, razmišlja Tea Kovše iz Zadruge ZRaven. Samoumevnost sprejmemo za splošno dobro, ne sprašujemo pa se, kako pride do tega, zato želi Zadruga ZRaven določene samoumevne tematike narediti vidne. "Pred petimi leti smo na plato pred Tušem prinesli kavč, na tem platoju smo bili oblečeni v skafandre, nosili smo plastične rokavice in maske, razsajal je namreč 'kulturni virus jebola'. Takrat smo hoteli s tem šokirati, danes pa je to realna samoumevnost." Strgarjevi se je zdelo pretresljivo, kako malo ljudem je takšen aktivizem, ki je želel spodbuditi, da bi ljudje vstali s kavča in spremljali kulturno življenje v mestu, prišel do živega. "Danes, ko smo prisiljeni ostajati doma, na kavču, in nositi maske, si verjetno nihče ne bi na masko napisal Jebola, raje bom doma," je povedala.

Zadrugo zanimajo ljudje, družbeni pojavi, kot so lenoba, dolgčas, izgorelost, zaslepljenost, nezanimanje, nemoralnost, predvsem to, česar človek ne naredi. "Naš aktivizem je najmočnejši v naši osnovni dejavnosti, v gledališču, s to neposrednostjo, stikom s človekom želimo ugotoviti, kakšno je dojemanje realnosti, okolice in naše celotne družbe. Pri nas je pomemben prvi korak, ali je možno pri ljudeh spodbuditi iskrico v možganih, da začnejo razmišljati o nekih prej omenjenih samoumevnostih, se pridružijo akcijam," je dejala in zaključila z željo, da bi trenutni čas izkoristili za kavčni samoaktivizem in konkretno načrtovali korake za to, kar si želimo spremeniti, narediti. "Spremembe so razvoj," je poudarila. Rado Poggi iz društva Raum AU razmišlja, da je treba ljudi kot prvo navaditi, da se pridružijo. "Naši starši so še živeli v sistemu, kjer to ni bilo potrebno oziroma dovoljeno. V današnji demokraciji pa od demosa, ljudi pričakujemo, da bodo od danes do jutri perfektni demokrati. To je po mojem težko. Normalna civilna družba in na drugi strani tudi naša lokalna, regionalna, državna oblast morajo razumeti, da to, kar ljudstvo reče, ni nujno slabo mišljena kritika, ampak impulz, o katerem je vredno razmišljati. Demokratični proces je pač drugačen, moramo se izobraževati. Razvita družba si mora želeti močan aktivizem," je povedal.

Z mladinsko iniciativo tudi velika odgovornost

Aljaž Verhovnik iz Mladinskega sveta Ravne je povedal, da je njegov aktivizem v zadnjih petnajstih letih zelo povezan z njegovim zanimanjem, ki večinoma sega v zgodovinska obdobja. "Ne morem mimo zame priljubljenega obdobja NOB, ki je temeljil na aktivizmu. Slovenski narod je v preteklosti pokazal, da je znal biti v ključnih trenutkih zelo aktivističen, drzen in da se je sam postavil na lastne noge. Zame je to velik navdih, iz tega bi se lahko tudi kaj naučili za današnje razmere, ko žal, kot ugotavljajo tudi moji predhodniki, postajamo vse preveč nergavi kavčarji. Radi komentiramo po družbenih omrežjih, ne znamo pa prevzemati odgovornosti za družbene odločitve. Večinoma so kritike podane tudi na neki anonimni ravni in nimajo nobene odgovornosti. Slabše, kot je zdaj, ko se pripravljamo na 30-letnico praznovanja samostojne Slovenije, ne more biti. To se kaže v medijih, v vsesplošnem zmerjanju, ki je prišlo v kri vsem državljanom," je opazil.

Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os je šolski primer aktivizma, ki se je zgodil na Ravnah, je dejal. "Mladinska iniciativa nas je postavila na regionalno, na državno raven. Prevzeli smo veliko moralno odgovornost, veliko pričakovanje ljudi, ki večinsko podpirajo idejo in tudi to temno plat, nestrinjanje z idejo. Ta se mi za razliko od vseh pritiskov, ki smo jih člani iniciative doživljali v tem obdobju - da ne govorim o grožnjah, ki smo jih prejemali tako od državnih oblasti kot od anonimnih posameznikov -, ne zdi tako problematična," je dodal.

Vse pomembne odločitve v zgodovini so se najprej zgodile na aktivistični ravni, navsezadnje tudi odločitev o tem, da Slovenija postane neodvisna, samostojna država, ni nastala na formalni ravni takratne republike, ampak se je dogajala na nivoju aktivizma določenih posameznikov, ki so to idejo zastopali, je še poudaril Verhovnik.