Na spletni strani Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška je objavljen javni poziv delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih štipendijah v šolskem letu 2021/22. Namenjen je dijakom in študentom, da se seznanijo, kaj delodajalci potrebujejo. To je za mlade zanimivo tudi zato, ker jim omogoča izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Poleg tega se jih na ta način usmeri k vpisu v izobraževalne programe, ki so skladni s poklicnimi potrebami regije, pravi Jasmina Pungartnik, projektna vodja pri Regionalni razvojni agenciji (RRA) Koroška.
Največ priložnosti za tehniške poklice
RRA Koroška vabi vse delodajalce, ki se zavedajo pomena načrtnega razvoja človeških virov in si želijo delavce zagotoviti tudi s pomočjo kadrovskega štipendiranja, da jim posredujejo proste potrebe po štipendijah. Prijavijo jih lahko še do konca septembra. Dijaki in študentje si jih že lahko ogledajo tudi na spletni strani RRA (e-točka). Če se želijo izobraževati za določen poklic in je zanj razpisana štipendija, lahko vstopijo v stik z delodajalcem. Ti potem s prijavljenimi kandidati opravijo razgovor in se z izbranim kandidatom prijavijo na razpis RRA. Rok prijave je določen kot odprti rok in traja od 25. oktobra do porabe sredstev, vendar najdlje do konca februarja prihodnje leto. Letos je za kadrovske štipendije na voljo okoli 115 tisoč evrov, to zadostuje za 50 do 60 štipendij," razlaga Pungartnikova.
Kadrovske štipendije so 50-odstotno sofinancirane, polovico denarja prispeva delodajalec, polovico pa država oziroma evropski socialni sklad. Dijaki v povprečju prejmemo do 200 evrov, študentje pa do 400 evrov mesečno. Štipendijska shema se izvaja od leta 2005, do danes je bilo v projekt vključenih že okoli 1000 štipendistov in preko 200 delodajalcev iz koroške regije.
Dijaki v povprečju prejmejo do 200 evrov mesečno, študentje 400 evrov
Preverili smo, katera podjetja omogočajo kadrovske štipendije in za katere poklice. Več je priložnosti za srednješolce, po večini s področja tehniške stroke. Med štipenditorji, ki že vrsto let sodelujejo v shemi, najdemo skupino SIJ (Slovenska industrija jekla), ki razpisuje največ štipendij. Kot pojasnjujejo, je to spodbuda gospodarstvu za podelitev večjega števila štipendij, saj sofinanciranje zmanjša finančno breme delodajalcev, poleg tega jim omogoča, da lahko štipendistom zagotovijo višje kadrovske štipendije. Prednost vidijo tudi v tem, da so štipendisti obvezani, da se zaposlijo znotraj regije, zato je odhod kadra drugam manjši.
Stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih ter štipendiranju prihodnjih zaposlenih tako na Koroškem kot na Jesenicah namenjajo veliko pozornost. V jeklarski panogi je pomanjkanje tehniških kadrov zelo pereče, zato je zagotavljanje nasledstva tehnično usposobljenih kadrov ključno. Prek regijske štipendijske sheme je bilo v koroških družbah Skupine SIJ v zadnjih petih letih vključenih skoraj 100 štipendistov, od tega približno 65 štipendistov v SIJ Metalu Ravne in 30 v SIJ Ravne Systems. S štipendijami želijo spodbuditi mlade k izobraževanju oziroma študiju metalurških in drugih tehniških poklicev na vseh stopnjah zahtevnosti od srednje poklicne šole do študija na drugi bolonjski stopnji s področja metalurgije, strojništva, elektrotehnike ... To so ključni deficitarni poklici za zagotavljanje nemotenega delovanja družb skupine. Največ štipendij podelijo poklicnim in srednješolskim stopnjam, saj tako v SIJ Metalu Ravne kot v SIJ Ravne Systems primanjkuje ustrezno usposobljenih proizvodnih delavcev za delo na različnih obdelovalnih strojih, to so predvsem metalurgi, metalurški tehniki, strojni oblikovalci kovin, elektrotehniki, mehatroniki. V zadnjih petih letih so jih v SIJ Metalu Ravne zaposlili približno 50, v SIJ Ravne Systems pa 20 zdaj že nekdanjih štipendistov. V tem šolskem letu bodo v SIJ Metalu Ravne predvidoma na novo podelili deset štipendij (izključno za metalurške poklice, od srednje strokovne metalurške šole do druge bolonjske stopnje), v SIJ Ravne Systems pa predvidoma štiri. Dodajajo, da radi delijo izkušnje z mladimi, zato štipendiste pri opravljanju obvezne delovne prakse z delom spoznavajo izkušeni mentorji, ki jim pomagajo teoretična znanja nadgraditi s praktičnimi veščinami. Poleg tega jim omogočamo izdelavo seminarskih in diplomskih nalog pod mentorstvom zaposlenih.
Urediti prehod v bolonjski sistem
Precej štipendij razpisuje tudi dravograjski Monter, kjer že dobro desetletje poudarjajo pomen dobrega kadra. "Zato zadnjih deset let štipendiramo od 20 do 25 dijakov letno, predvsem tehniške poklice, kot so oblikovalec kovin, strojni tehnik, mehatronik, avtoserviser, inženir strojništva," pove direktor Bogdan Kadiš. Štipendijska shema se jim zdi zelo pomembna, saj na eni strani finančno pomaga štipendistom, na drugi strani pa podjetje skozi obvezno prakso in počitniško delo spozna dijaka in ga vpeljuje v delovni proces. "Vsako leto zaposlimo vse, ki končajo šolanje. Z njimi smo zadovoljni, saj na mladih svet stoji," dodaja Kadiš. Tudi v letošnjem šolskem letu bodo podelili 20 štipendij, zato vse, ki so zainteresirani, pozivajo k prijavi. V podjetju sicer nimajo pretiranih težav z iskanjem proizvodnih delavcev, direktor meni, da je to prav zaradi štipendijske politike, vpliva pa tudi, da vsako leto delavcem izplačajo maksimalen regres za letni dopust in trinajsto plačo.
V zadnjih petih letih so kadrovske štipendije omogočili 15 mladim tudi v mežiški družbi Tab. Štipendirajo inženirje strojništva, elektrotehnike, kemijsko inženirstvo, metalurgijo in materiale, ekonomijo. V letu 2021/22 preko regijske štipendijske sheme razpisujejo 15 novih štipendij (avtomehanik, mehatronik, elektrotehnik, metalurški tehnik, elektro inženir, fizik, kemijski inženir). "Koliko jih bomo podelili, ne vemo, saj je razpis še vedno odprt. Doslej smo prejeli le štiri vloge. Zanimanje je večje za visokošolsko izobraževanje. Problem je v tem, da ni rešen prehod iz srednje na višjo oziroma visoko šolo, saj se mora štipendist vmes za eno leto zaposliti, kar jih odvrača od kadrovskih štipendij," meni vodja kadrovske službe Marika Šumnik. V podjetju imajo sicer dobre izkušnje s štipendisti, žal se jih iz različnih razlogov (po končanem šolanju se preselijo drugam, ne dokončajo šole) pri njih zaposli le manjšina, doslej trije.
Že kot otrok je rada varila
Martina Ditinger iz Trbonj pri Dravogradu je bila vsa štiri leta štipendistka SIJ Metala Ravne, kjer je zdaj tudi zaposlena: "Štipendija mi je pomenila samostojnost, da sem imela denar zase. In me je tudi motivirala, da se dobro učim in zaključim letnik. V začetku smo vsi prejemali štipendijo v enaki višini, potem se je prilagodila oziroma povečala glede na uspeh, kar je bila še dodatna motivacija. Znesek, ki sem ga prejemala, je bil okoli 180 evrov mesečno. Poleg tega sem imela zagotovljeno službo, kar mi je veliko pomenilo." Da se je odločila za ta poklic, je pripomogel njen oče, ki mu je že od malih noga rada pomagala 'švasati' (variti). Bila je tudi diamantna maturantka, zato je na mestu vprašanje, zakaj ni nadaljevala izobraževanja. "Ni mi bilo, da bi odšla iz Koroške v Ljubljano, kjer omogočajo izobraževanje za inženirja metalurgije. Mi pa delodajalec omogoča to možnost, če se bom zanjo odločila. Mogoče drugo leto. V službi mi je zelo všeč, delam v pisarni za računalnikom, na kontroli. Izvajamo razne preizkuse. Pišem navodila, kakšne preizkuse se opravi, in ocenjujem rezultate, če je jeklo primerno za odpremo. Zelo sem zadovoljna, tudi plača je primerna, z leti bo višja. Nekje pač moraš začeti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
