Ekološka kmetija Blatnik: Požar uničil hišo, Meža odnesla vrt in njivo

Jasmina Detela Jasmina Detela
01.09.2023 07:00

Podivjana Meža odnesla travnike, rodovitno zemljo in vrtnine. "Vse je šlo. Pobrali smo le čebulo, nekaj paradižnika in paprike, ki sta konec julija začela zoreti," razlaga Cvetka Nabernik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Izgube na kmetiji Blatnik so velike, saj jim je odneslo vse pridelke z rodovitno zemljo vred in dva travnika. 
Jasmina Detela

Poplave so veliko škode povzročile tudi na kmetiji Nabernik na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem, kjer se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem. Po domače se pri njih reče pri Blatniku. Izgube na tej kmetiji so velike, saj jim je odneslo vse pridelke z rodovitno zemljo vred in dva travnika. Traja lahko več let, da bo rodovitna zemlja spet kakovostna. "Ker smo majhni, je pomembna vsaka ped zemlje," je dejal Zvonko Nabernik, ki skupaj z ženo Cvetko kmetuje na okoli pet hektarjev veliki kmetiji. Narasla Meža jim je uničila kar 4,5 hektarja. Voda je odnesla tudi vso zelenjavo in druge pridelke, ki jih uporabljajo zase, viške pa prodajajo.

Težko leto

"Vrt, njivo ... vse je odneslo. Tudi oba travnika, letos smo opravili le dve košnji, v hlevu pa imamo deset glav govedi. Na vrtu smo pred poplavami pobrali čebulo, paprika in paradižnik sta začela zoreti, potem je prišla povodenj. Več dni je bilo vse okoli hiše pod vodo. Ko je odtekla, je ostalo ogromno naplavin, mulja, ki smo jih morali odstraniti. Grozno je bilo," se spominja Cvetka, ki je invalidsko upokojena. Prav letos, ko je za njimi res težka polovica leta, saj jim je maja požar uničil srednji del domače hiše, mineva dvajset let, kar je bila operirana zaradi raka. "Problem je tudi za naprej, bojimo se, da bodo čez dva, tri mesece na nas pozabili. Njive in vrta vsaj še eno leto ne bo, novih obdelovalnih površin nimamo kje urediti, ker je bila skoraj vsa kmetija poplavljena. Nimamo paše za živino, ker so travniki uničeni. Na srečo nam nekateri kmetje ponujajo pomoč v obliki krme, res ogromno jih je prepoznalo, da potrebujemo pomoč," je hvaležna Cvetka.

Jasmina Detela

Da je voda prizanesla hiši in hlevu, pove Zvonko, rešili so tudi večino strojev. "Ob pol petih zjutraj me je zbudilo bučanje vode, vohal sem tudi že mulj. Ko sem pogledal skozi okno, sem videl, da je kozolec že zalit. Hitro sem zbudil preostale člane družine, da smo šli reševat stroje. Vse smo prenesli na višjo točko, le sekular je zalilo," je dogajanje v petek zjutraj, 4. avgusta, prvi dan katastrofalnih poplav, opisal Zvonko. Ko je voda čez nekaj dni odtekla, so ostali naplavine in mulj, ki so jih večinoma že odstranili. "Kakšna zemlja nam je ostala, bodo pokazale analize, rezultate še čakamo," pove Zvonko, ki takšne povodnji ne pomni, prav tako ne njegov oče, ki je letos dopolnil 90 let. Ker živijo na poplavnem območju, so v minulih desetletjih precej energije in materiala vložili v to, da so dvignili nasip ob reki Meži. Škode še niso ocenili, saj so cele dneve odstranjevali naplavine. "Težko jo je oceniti, ker bosta obnova travnikov in vnovična vzpostavitev rodovitne zemlje trajali leta," še doda.

Cvetka in Zvonko Nabernik v pogovoru s kmetijsko ministrico Ireno Šinko in Stankom Jamnikom iz KGZ Celje. Če ne bo državne pomoči, tudi kmetije ne bo več, pravita Nabernikova. 
Jasmina Detela

Potrebovali bi nov traktor

Je pa družino pred dobrima dvema mesecema prizadel še požar. Zagorel je pomivalni stroj v srednji etaži hiše, ki je v celoti uničena, preostali dve sta poškodovani, prav tako fasada. "Gasilci so nam rekli, da če bi prišli pet ali deset minut pozneje, bi bila vsa hiša v ognju. Ženo smo reševali z lestvijo. Hiše še nismo utegnili renovirati, saj je bila vmes košnja in drugo sprotno delo. Poleg tega obnova pomeni velik strošek. Letos je ves čas nekaj. Žena je res potrta, veliko truda je vložila v rastlinjak, vrt," izpostavi Zvonko, ki ga skrbi, kaj bo z zemljo. Najboljše bi bilo, da bi jim pripeljali del plasti neoporečne rodovitne zemlje, doda. Čakajo izsledke analize tal, potem nameravajo tudi na površinah, kjer so bile prej njive, zasejati travo. Za to potrebujejo kakovostna semena. Od države si obetajo raznovrstno pomoč - subvencije, nižje davke ... "Da bomo znova samozadostni, bomo potrebovali leta. Če ne bo državne pomoči, tudi kmetije ne bo več," dodaja. Potrebovali bi tudi nov traktor, zato upajo, da bodo v prihodnosti na voljo kakšna nepovratna sredstva oziroma javni razpis za nakup kmetijske mehanizacije tudi za manjše kmetije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta