Odstranili bankomat v Ribnici na Pohorju, pogoj za ohranitev občinska subvencija

Ogorčeni in razočarani so občani Ribnice na Pohorju ob omejeni možnosti dvigovanja in plačevanja z gotovino, izgubi enega od sodobnih načinov denarnega poslovanja - bankomata Delavske hranilnice pri občinski stavbi. Najbližji bankomat lahko zdaj obiščejo v deset kilometrov oddaljeni Podvelki in Radljah ob Dravi. Opozarjajo, da je izguba bankomata slaba tudi za turizem, z razvojem katerega se trudijo v tej najvišje ležeči občini na Pohorju, kjer pretežno živi starejša populacija.

"Bankomat je nerentabilen, povprečno število dnevnih dvigov je manjše od 30, zato bi ob upoštevanju stroškov zamenjave izguba na letni ravni za hranilnico presegla deset tisoč evrov," so nam sporočili iz Delavske hranilnice. Ni pa to edini aktualni primer na Koroškem, kjer banka izpostavlja nerentabilnost bankomata. Tako je tudi v Črni na Koroškem, v Žerjavu, kjer pa bodo lahko bankomat NLB ob občinskem sofinanciranju za zdaj obdržali.

"Zavedamo se pomembnosti dostopa do bančnih storitev, zato smo s stroški seznanili občinsko upravo. Kot eno od možnih rešitev smo predlagali sofinanciranje delovanja bankomata s strani občine, ki pa jo je občinski svet žal zavrnil," še za Ribnico sporočajo iz Delavske hranilnice. Župana Ribnice na Pohorju Srečka Geča so o tem obvestili že novembra: "Prišli so k meni in rekli, da bodo bančni avtomat vzeli, če ne bomo pokrivali izgube. Naračunali so nekje 13 tisoč evrov na leto. V proračunu nimamo sredstev, da bi to lahko pokrili. Četudi so nekateri občani mnenja, da bi občina za to morala poskrbeti, sam mislim, da je to neupravičeno. Lahko se pogovarjamo tudi o zakonitosti. Nekatere občine to počnejo, a to ni dobro. Banke izkoriščajo položaj."

Sofinanciranje v korist ljudem

Tudi za bankomat v Črni so jim dejali, da ni rentabilen, zato so se pogodili, da bodo zavoljo tega, da bankomat ostane, nekaj prispevali sami, nam je povedala županja Črne Romana Lesjak. Prispevali bodo okoli 300 evrov mesečno, sredi leta pa ponovno preverjali donosnost, je povedala Lesjakova in dodala, da sicer ne verjame, da bodo zadostili pogojem, pod katerimi bi ga spet lahko imeli brezplačno.

"Prinesli so nam podatke, a so lahko 'larifari'. Tudi meni se to sofinanciranje ne zdi higienično, imeli smo veliko sestankov, posvetovali smo se tudi s krajevno skupnostjo Žerjav, pa so bili vsi za to, da letos poskusimo - drugače bi ga zaprli in odpeljali. Oškodovani bi bili ljudje. Videla sem, kaj se je dogajalo pri umiku banke, koliko smo si takrat prizadevali, in vem, da bi tudi ta bankomat izgubili. Bankomat je v Žerjavu zaradi ljudi, zraven je tudi bencinska črpalka, zato smo dodali klavzulo, da so dolžni bankomat označiti in ga zamenjati za bolj sodobnega. Vse naše pobude - tudi prej za obstoj banke - so bile podprte s strani sveta regije, pisali smo pristojnim za človekove pravice, pa nič dosegli. Banke so bile v državni lasti, pa vseeno ne za državljane. To je težava nas malih. Pogovarjamo se vseskozi, kako naj bi država skrbela za enakomeren razvoj, za razvoj podeželja, razvoj mejnih občin, ampak je daleč od tega. Če se ne bi sami borili, ne vem, kaj vse bi nam še pobrali. Tudi za pošto so vmes že govorili, da je premalo rentabilna, a za zdaj še ni prišel kdo s kakšno noro idejo. Država bi morala poskrbeti za to, da bi banka bila v vsaki občini, te bremenitve občin so daleč od normale," razmišlja Lesjakova.

V polpreteklo zgodovino

Delavska hranilnica je bankomat v Ribnici na Pohorju postavila v letu 2014, zaradi tehnične zastarelosti pa bi ga bilo treba obvezno zamenjati, sporočajo iz Delavske hranilnice. "Ko so rekli, da bodo bankomat odpeljali, sem stike navezal tudi z drugimi, prišli smo do najcenejše variante, ko bi morali drugi banki doplačevati 200 evrov na mesec. Tudi na to nisem pristal, ker se mi zdi nehigiensko plačevati. Ko so nam že pred leti odpeljali bankomat NLB, ker naj bi bilo premalo dvigov in ni bil ekonomsko upravičen, smo glede na oddaljenost od drugih bankomatov in turistični razvoj iskali drugega. Takratni direktor Delavske hranilnice je bil pripravljen, postavili so bankomat, čez dva meseca me je celo klical, da ne ve, zakaj ga je Nova Ljubljanska banka odpeljala, ker dela s profitom. Trenutni direktor ima očitno drugačno poslovno politiko," je dejal župan Ribnice.

V obeh občinah mladi sicer poudarjajo, da imajo tako vse na klik, večino transakcij lahko napravijo z računalniki, pametnimi telefoni, a drugače je s starejšimi. "Še vedno imamo pošto, kjer je tudi možno dvigniti denar, a odprta je zgolj dve ali tri ure na dan. Alternativa gotovo je, ni pa tista, da bi bila 24 ur na dan," je opozoril Geč.

Pošta je zaprta tudi ob koncih tedna, ko prihaja največ turistov. "Za nas, ki se dnevno vozimo, to ni tak problem. Včasih nam zmanjka, a glede na razvoj turizma in glede na to, da imamo samo v trgovin POS-terminal in skorajda v nobeni gostilni, je kar problem. Gotovino potrebujemo za vsakodnevno poslovanje. Predstavljajte si, da pridete v eno našo gostilno na pijačo, kavo in želite plačati s kartico - kako bi se počutili? Mi gremo iz sodobnega načina v polpreteklo zgodovino, kot je včasih bilo. Bankomat je nuja, brez tega ne moreš živeti - tako kot ne brez računalnika in pametnega telefona. Stroški dol, stroški dol, to je larifari. Poudarjajo decentraliziranost, javni interes ... A je samo hlastanje za dobičkom, ljudje smo samo številke," razmišlja občan Ribnice.