Ognjeni zublji uničili mansardo, kamor se je mlada družina s Koroške nameravala preseliti ta konec tedna

Minula sobota je bila za družino Pavše z Vrh pri Slovenj Gradcu eden tistih slabih dni, ki si jih nihče ne želi doživeti. V požaru, ki je zvečer zajel njihovo hišo, je Sandri in Juriju Pavšetu zgorelo praktično vse imetje, ki sta si ga ustvarila in vanj vložila prihranke, veliko dela, skrbi in tudi ljubezni, saj sta vse, kar se je dalo, delala sama. Ognjeni zublji so povsem uničili mansardo, kamor se je mlada družina - zakonca imata še sedemletno hčerko Nežo - nameravala preseliti ta konec tedna, voda, s katero so gasilci gasili, pa je zalila še prvo nadstropje hiše, kjer živi Sandrina mama Danica Gošnak, ki je lani zaradi hude bolezni ostala brez moža.

​Lahko bi se zgodila tragedija

Sobotni dan so preživeli mirno, delovno, sosed Jure Legnar je pomagal pri delih v mansardi, položili so še zadnji vinil. Zaključila sta zgodaj popoldan. Tudi večer je bil sproščen. Sandra je bila z Nežo v kletnih prostorih hiše, kjer so si medtem, ko so si na novo urejali mansardo, začasno opremili manjšo sobico, ko je okoli osme ure zvečer zaslišala možev glas, da gori, naj gresta takoj iz hiše. Medtem so po cesti pritekli tudi že sosedje, ki so med prvimi opazili ogenj in poklicali gasilce.

"Ne spomnim se, koliko časa je trajalo, da so se pripeljali, sekunde so se mi vlekle v minute, ure, samo nemočno sem lahko stala in gledala, kako ognjeni zublji požirajo vse, kar sva dve leti gradila in urejala," razlaga Sandra, še vedno vidno šokirana od sobotnega dogodka. Ta konec tedna so se nameravali preseliti v novozgrajeno in opremljeno mansardo. Sestavili so že vse pohištvo, čakali so le še kuhinjsko mizo in omaro za umivalnik, ki so ju naročili pri mizarju. "Saj veste, kakšni so, obljubijo, potem pa se malo zavleče. Raje sploh ne pomislim, kako bi se sicer končalo za nas, če bi bili ta večer že preseljeni. Ogenj se je tako hitro širil, da nam verjetno ne bi uspelo priti iz hiše. Preiskava sicer uradno še ni zaključena, zagorelo naj bi bilo v dimniku," pove Sandra.

Plameni so pogoltnili vse imetje družine Pavše. V prizidku so imeli kopalnico, kuhinjo z dnevno sobo, otroško sobo in spalnico ter sobo za Sandrino sestro Petro z družino, večina prostorov je bila opremljena. Ostala so jim le postelja in oblačila, ki so jih imeli v kletnih prostorih, kjer so se stiskali zadnji dve leti. Ves denar, vse prihranke in še kredit, ki so ga najeli, so vložili v hišo, ki so jo v celoti obnovili, zamenjali so vsa okna in vrata, dogradili prizidek, nova je tudi streha ...

In kakšno je stanje po požaru? Gasilci in prijatelji so takoj naslednji dan hišo pokrili s folijo. Se pa kljub temu vsak dan kažejo večje poškodbe, predvsem v srednji etaži, kjer živi Sandrina mama. Voda pronica skozi stene, tudi v kletnih prostorih so že vidni sledovi vlage.

Zdaj spijo pod sosedovo streho

Ker svoje strehe več nimajo, zdaj spijo v hiši, ki stoji v njihovi neposredni bližini. "Hvala bogu za dobre medsosedske odnose. Naša soseda Darja Hain in Angelo Mertini sta za mesec in pol odšla na morje, kjer imata stanovanje, medtem sta nam odstopila svojo hišo. Upam, da bo v tem času stekla obnova našega doma. Upam na lepo vreme, na dobre ljudi ... Les za ostrešje je že pripravljen, danes (v petek) naj bi se začelo rušiti to, kar je ostalo, potem bomo počasi spet vse na novo uredili. Kako dolgo bo vse skupaj trajalo, ne vem, to je v prvi vrsti odvisno od denarja. Kolikor ga bo, tako hitro bomo lahko delali. Če si hočeš kaj ustvariti, je treba najeti kredit. Naš še ni odplačan, ostali pa smo brez vsega, tudi nobenih prihrankov nimamo," izpostavi Sandra.

Zdaj čakajo, da se rešijo stvari z zavarovalnico. Dejali so jima, da traja do dva tedna. Če bo trajalo dlje, dajo predujem, da lahko začnejo z obnovo. A to zagotovo ne bo dovolj. Upajo, da se bo zbralo nekaj sredstev tudi preko Rdečega križa. Mnogi so Pavše-Gošnakovim že priskočili na pomoč. Dobrodelno akcijo je sprožila njena sestra Petra Gošnak, za kar so ji zelo hvaležni. "Nad odzivi celotne Koroške smo z možem in mamo več kot presenečeni, sploh ne moremo verjeti. Zagotovo bom koga pozabila, vsem se zahvaljujemo, malim in velikim podjetjem, gostincem, ki so nam podarili dnevne izkupičke, starejšim, ki imajo skromne pokojnine, pa nam kljub temu finančno pomagajo. To je nekaj nepredstavljivega, hvaležni smo do lune in nazaj. Ko se vse poleže, se bomo poskusili vsem zahvaliti. Hočemo imeti samo to, kar smo imeli, nič več in nič manj. Samo do te stopnje, ko je rekel mož, manjkajo nam le še zaključne 'late'. Za vse, kar bi se zbralo več, že vemo, komu bomo namenili," sklene Sandra. Mož Jurij pa doda, da kolikor zdaj vidijo, je na svetu še veliko dobrih ljudi: "A najpomembneje pri vsem je, da se nikomur ni nič zgodilo, da smo vsi živi in zdravi."