Ko smo peti dan po uničujočih poplavah obiskali žerjavski obrat družbe TAB, je bilo stanje še precej kaotično, generalni izvršni direktor Roman Burja je takrat dejal, da se boji, da bo škoda več kot desetmilijonska. Po dobrih treh tednih od tedaj se je številka podvojila. "Največ škode je v obratih v Žerjavu in Črni. O natančni višini še težko govorim, ocenjujemo pa, da bo na opremi, zalogah in na infrastrukturi presegla 20 milijonov evrov," pravi direktor. Sanacija po poplavah še vedno traja, v Žerjavu je ta v drugi fazi, prve linije so uspeli zagnati prejšnji teden, v približno desetih dneh pa bi lahko tam vzpostavili kapaciteto kot pred poplavami. Dlje bo trajalo v Črni, kjer je škoda bistveno večja. Celotna kapaciteta bo po zdajšnjih napovedih stekla oktobra. "Ključno je, da kupce vseeno lahko oskrbujemo iz naših zalog, ki smo jih proizvedli pred poplavami, skladišče na srečo ni bilo huje poškodovano. Tudi cestna infrastruktura je zdaj zadostna, da omogoča oskrbo," pravi Burja. Za zdaj so v pogonu vsi zaposleni, nekateri delajo v proizvodnji, drugi še vedno pomagajo pri čiščenju opreme. A nekatere bodo v prihodnje morali za nekaj tednov poslati na čakanje na delo, dokler dokončno ne vzpostavijo proizvodnje v Črni. Vmes so razmišljali, da bi se izognili prevelikemu izpadu in del zaposlenih poslali na začasno delo v njihovo enoto v Makedoniji, a v tej fazi to ne bo potrebno, saj je hitrost ponovne vzpostavitve v obratih v Žerjavu in Črni večja, kot so predvidevali. So pa za ta čas vseeno povečali intenziteto dela v Makedoniji.
"Prvi ukrepi vlade so bili ustrezni in dovolj hitri"
Svinec bi potonil
Ob poplavah se je, razumljivo, pojavila tudi velika skrb, ali je v reko Mežo odplaknilo nevarne snovi. Območje zgornje Mežiške doline se namreč že leta, desetletja bori z onesnaženostjo tal. "Tudi pri nas je bila to prva skrb, prvo vprašanje. A tukaj sta pomembni dve stvari: da v času poplav nobeden od obratov ni obratoval, bili smo v času remonta. In da so obrati načrtovani v smislu, da se izpuste minimizira, tudi z lovilnimi bazeni," je povedal direktor in še dodal, da ni mogoče, da bi nastali večji izpusti. "Po poplavah smo pregledali vso opremo in nismo ničesar našli, tudi cevovodi niso bili poškodovani." Je pa bilo precej poškodovano njihovo skladišče v Šentjanžu, kjer shranjujejo ohišja, plastične posode. "Te je voda odnesla, medtem ko končni izdelki na paletah niso bili odneseni," pojasni direktor. Ta plastična ohišja so videli tudi v reki Dravi, a Burja pravi, da je že to, da so plavala, dovolj velik dokaz, da je šlo le za ohišja. "Vsak ribič ve, da svinec potone." Direktor je kmalu po uničujočih poplavah dejal, da bo veliko odvisno tudi od ukrepov in pomoči, ki jo bo zagotovila vlada. "Prvi ukrepi so bili ustrezni in dovolj hitri. Poslužili se bomo čakanja na delo, tudi višje sile. Pozdravljamo ukrep, da se subvencionira čiščenje kot prisotnost na delovnem mestu. Prav tako subvencije za povračilo škode." Podjetje je v nenehnem kontaktu s svojimi kupci, dobavitelje pa so že pozvali, da naj na pomoč priskočijo s hitrejšimi dobavami. "Odziv vseh je bil izjemen, solidarnost se kaže na vsakem koraku."
Prodirajo v ZDA
Direktor Burja je, tako kot je zdaj že v navadi za konec avgusta, predstavil poslovanje v preteklem letu in v prvi polovici tega leta. "Minulo leto je bilo kljub energetski krizi in vojni v Ukrajini uspešno. Količinsko smo prodali manj svinčenih baterij kot leto prej, vendar je bila konsolidirana vrednost prodaje višja." Podjetje TAB, d.d., je lani realiziralo 293 milijonov evrov, pri čemer je čisti dobiček znašal 19,6 milijona. Precej višje so številke celotne skupine TAB, ki je leto 2022 zaključila s čistim dobičkom 26,9 milijona in s prodajo realizirala 413 milijonov evrov. Direktor pravi, da so poslovanje optimizirali tudi s prehodom z dvotirnega sistema vodenja na enotni sistem, to se je zgodilo lani septembra. Prodaja industrijskih baterij se je lani zmanjšala za pet odstotkov, prodaja startnih baterij pa za sedem. Slednja se je znižala predvsem na račun prenehanja sodelovanja s skupino Volkswagen. Delničarji so se sicer na današnji skupščini soglasno odločili, da si dobička iz leta 2022 ne bodo razdelili, ampak se bo ta razporedil v rezerve. "V začetku aprila letos je družba TAB prevzela 51 odstotkov nizozemske družbe R&W Batterijen in ustanovila novo družbo TAB Benelux B.V., s katero bomo povečali tržni delež v Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu," ob tem pove direktor. Junija je bilo ustanovljeno še podjetje TAB USA, kjer v prvi fazi načrtujejo prodajo industrijskih celic, v naslednji fazi pa tudi proizvodnjo. Za letos so v podjetju načrtovali za 16 milijonov evrov investicij, v celotni družbi pa za 29 milijonov evrov. "Planirane investicije so bile predvsem v vzpostavitvi novega obrata in nove avtomatizirane linije za Li-ion module na Prevaljah, v izboljšanje infrastrukture, zamenjavo starih strojev in dodatne investicije v IT. "Večina teh investicij je bila realizirana pred poplavami ali pa že potekajo in jih bomo težko zamaknili v kasnejše obdobje. Tiste, ki jih lahko zamaknemo, so v fazi prevrednotenja. Gotovo bomo morali naš plan investiranja prilagoditi," je jasen direktor. Poleg svinčenih baterij so sicer za družbo vedno bolj pomembne tudi Li-ion baterije. Na Prevaljah, kjer jih proizvajajo in kjer je zaposlenih 40 delavcev, bodo novembra vzpostavili avtomatizacijo proizvodnje. "Računamo, da bi konec tega ali v začetku naslednjega leta ta stekla. Pri razvoju sodelujemo z avstrijskim podjetjem. Takšnih linij v Evropi še ni veliko, pravzaprav bo ena prvih in je plod našega znanja in sodelovanja s proizvajalcem opreme."