Razstava na Ravnah: O mitskih podobah žensk in realnosti skozi muzejske predmete

Razstava Ženske zgodbe, mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete je nastala v sodelovanju devetih slovenskih muzejev, dvanajst zgodb je pripravilo trinajst muzealcev in muzealk. Medinstitucionalna razstava v slovenskem in angleškem jeziku je zasnovana kot skupna predstavitev izbranih arheoloških in drugih muzejskih predmetov, interpretiranih skozi mitološke teme in s sodobnimi pripovedmi. Osrednja tema je namenjena ženskim zgodbam in skozi različne družbene vloge (mati, soproga, sužnja, kraljica, gospodarica, boginja, delavka, popotnica in mornarka) odpira vprašanja o položaju žensk v sodobni družbi ter vodi h kritičnemu razmisleku o sodobnih ženskih gibanjih. Razstavo spremljajo zloženke s krajšo predstavitvijo tematik in zbornik z obsežnejšo razlago. Na Ravnah na Koroškem bo na ogled do srede aprila 2023.

Nizi podob žensk

Prva v nizu zgodb je namenjena kneginji s Kapiteljske njive v Novem mestu (7. stoletje pr. n. št.), njen pokop kaže, kako cenjena je bila vloga matere in kneginje kot začetnice rodu. Keltinja iz Brežic (3. stoletje pr. n. št.) pa je bila pokopana sočasno v skupni grob z bojevnikom, morda med obredom pogrebnega žrtvovanja vdove. V Kranju odkrita novec in keramična oljenka pričata o usodi egipčanske kraljice Kleopatre, saj z upodobljenimi simboli sporočata o zmagoslavju Rima nad njo in njenim možem Antonijem po bitki pri Akciju leta 13 pr. n. št. Alabastrova žara iz otroškega groba iz Križišča pri Spodnjih Škofijah pripoveduje žalostno zgodbo matere izpred 2000 let, ko so bogati lastniki ville rustike na Školaricah okušali trdo usodo kolonistov, ki se je odražala tudi v visoki umrljivosti otrok. Kovanci, stari 2000 let, iz okolice Pirana sporočajo, kaj se je pričakovalo od rimske žene. Upodobljena je tudi cesarica Favstina, ki je možu Marku Avreliju rodila14 otrok in je veljala za vzorno mater in ženo, zato ji je bil dodeljen častni naziv Avgusta ali Vzvišena. Mozaik z upodobitvijo Evrope, odkrit na Ptuju, star 1700 let, pripoveduje večplastno zgodbo, ne le o semitski princesi, ki jo je ugrabil Zeus, temveč tudi o širjenju civilizacije z Vzhoda in o nasilju nad ženskami … Ugrabitev Evrope je upodobljena tudi na poslikavi Viteške dvorane gradu Brežice. V skrivnost pa sta odeta poreklo in usoda ženske s srebrno iglo v laseh, katere kamnito grobnico so umestili v cerkev obzidanega naselju na hribu Rifnik nad Šentjurjem v 6. stoletju. Krožnik s portretom ženske iz začetka 16. stoletja, odkrit v Škofji Loki, potrjuje vpliv renesanse in uveljavljanje ženske modernega časa. Predstavljena je tudi življenjska pot pisateljice, novinarke, svetovne popotnice in poliglotke Alme M. Karlin. Brezčutno posekano drevo trdoleske z njenega groba na Svetini je zdaj muzejski eksponat, je pa tudi simbol nestrpnega odnosa družbe, kakršnega je bila ta izjemna ženska deležna svoja zadnja leta. Zgodba o pomorščakinjah, Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, pripoveduje o vključevanju žensk v tradicionalni moški poklic, dostopen ženskam šele po drugi svetovni vojni.

Položaj žensk v industriji

Zgodbo za razstavo iz Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Muzeja Ravne, je pripravila dr. Karla Oder in jo naslovila Ženske v jeklarski industriji. V svetu železarstva in jeklarstva, ki velja za domeno moških, se kot prva ženska, sicer le po ustnem izročilu, pred dobrimi tisoč leti v povezavi s plavžarstvom na Slovenskem omenja koroška redovnica grofovskega rodu Ema Krška. Odrova je spomnila tudi na Serafino Zois (1791–1849) iz znane plemiške rodbine, ki je po smrti moža Karla prevzela vodenje podjetja na Gorenjskem in posodobila proizvodnjo jekla. Iz rodbine industrialcev Rosthorn, ki je leta 1835 na Prevaljah uvedla proizvodnjo železniških tračnic, izhaja Rose, por. Friedmann (1864–1919), ki velja tudi za prvo alpinistko v monarhiji. Razvoj Železarne Ravne je zaznamovalo kar nekaj strokovnjakinj, denimo poznavalka spektroskopije Eva Perman, ki se je v tovarni zaposlila leta 1960. Prva ženska na čelu katerega od železarskih podjetij je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja Ivana Klančnik. Prva doktorica znanosti iz metalurgije v SIJ Metalu Ravne je postala dr. Tatjana Večko Pirtovšek, zdaj vodi oddelek Metalurški razvoj in raziskave, največ pa se raziskovalno posveča vročemu preoblikovanju orodnih jekel. V zvezi z jeklom je treba omeniti še Mileno Braniselj, avtorico skulpture s simpozija Forma viva 1981 in štafetne palice iz stekla in jekla za štafeto mladosti leta 1979 (prva jo je na pot ponesla dijakinja Alenka Kolmančič). V ravenski jeklarni so izdelali tudi olimpijsko baklo Tokio 2020, prvi sta jo na pot pospremili športnici z jekleno voljo Petra Majdič in Urška Žolnir. Karla Oder je dodala tudi zgodovinski okvir položaja žensk v industriji. Ženske so že zgodaj našle zaposlitev v težki industriji, rudarstvu in železarstvu, ob tem pa se jim delo doma ni nič zmanjšalo. Hote ali pod prisilo so se zaposlovale tudi v času svetovnih vojn. Država je že v 19. stoletju z zakonodajo skušala zaščititi ženske in otroke pred pretiranim izkoriščanjem (prepoved nočnega dela leta 1855, štirimesečni porodni dopust od leta 1918, otroška zavetišča). Po drugi svetovni vojni so bile ženske pri delu deležne večje varnostne in socialne zaščite, omogočena sta jim bila izobraževanje in vstop v nekdaj le moške poklice.