Varuh človekovih pravic Peter Svetina je bil včeraj z ekipo na obisku v Slovenj Gradcu, kjer se je s slovenjgraškim županom Tilnom Kluglerjem pogovarjal tudi o težavah, ki jih imajo pri pridobivanju mnenj z ministrstev in iz drugih državnih institucij. Srečal se je tudi s štirimi pobudniki, eden od njih je prav tako izpostavil dolgotrajno odločanje centra za socialno delo in sodišča. Predstavniki Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz) Slovenj Gradca pa so varuha ponovno seznanili s problematiko glede neobveščanja hmeljarjev o škropljenju hmelja, kjer se zadeve ne premaknejo z mrtve točke. Obljubil je, da se bo zavzel za vzpostavitev strokovne mediacije med hmeljarji in iniciativo.
Če smo ljudje zavezani rokom, potem je tudi naloga državnih organov, da odgovarjajo v rokih
Še vedno brez vseh soglasij za južno obvoznico
Slovenjgraški župan je povedal, da se pri svojem delovanju soočajo s problemom, ker predolgo čakajo na določena mnenja in soglasja državnih organov in tudi na že odobrena evropska sredstva. Tak primer je denimo ultrafiltracija vode, kjer so več mesecev čakali na odobrena sredstva. Drugi primer, ki je ta trenutek pereč, je južna obvoznica, ki bo navezovalna cesta na tretjo razvojno os in jo morajo umestiti v prostor ter sprojektirati do konca novembra. Čakajo še dve mnenji, čeprav je rok že potekel. "Upamo, da bosta pravočasno prispeli, da bomo lahko vse te postopke, ki so še pred nami, speljali do konca tega meseca. Izpolnili smo vse pogoje, ki so nam jih ministrstva naložila v prvem mnenju, zato tu ne vidim nobenih zadržkov za prejetje pozitivnega odgovora," je dejal Klugler, ki ga skrbi, da bodo izgubili evropska sredstva v višini 800 tisoč evrov za projektiranje omenjene navezovalne ceste. "Denar je treba porabiti do konca letošnjega novembra, pred nami pa je še postopek sprejetja prostorskega akta v mestnem svetu, kar zahteva vsaj še mesec dni časa, smo pa že na sredini septembra. V nasprotnem primeru, saj gre za umeščanje državne infrastrukture, se bomo verjetno vprašali, kdo bo nosil odgovornost, da ministrstvo za infrastrukturo ni moglo počrpati teh sredstev," izpostavlja Klugler. Varuh že v letnih poročilih ugotavlja, da je največkrat kršeno načelo dobrega upravljanja, ki govori o tem, da so državni organi dolžni odgovarjati v zakonskih rokih. Ne le prebivalcem, temveč tudi lokalnim skupnostim ne odgovarjajo, zaradi česar se potem zavira razvoj ali se celo ogrožajo sredstva. "Če smo ljudje zavezani rokom, potem je tudi naloga organov, da odgovorijo v rokih. To je popolnoma nesprejemljivo in nerazumno. Ljudje ne morejo čakati na odgovore, saj imamo zakonske roke, ki se jih morata držati obe strani. Kadrovski primanjkljaji ne morejo biti izgovor," je nedvoumen Svetina.
Kot družba živimo skupaj
Z direktorico Centra z usposabljanje, varstvo in delo Črna na Koroškem Daljo Pečovnik pa se je varuh pogovarjal glede izvajanja projekta deinstitucionalizacije, v okviru katerega je novo domovanje v 19 stanovanjskih enotah po Koroški dobilo okoli sto uporabnikov CUDV. Ocenjuje ga za kvalitetnega. Ob tem je izrazil obžalovanje, da zakon o dolgotrajni oskrbi ni šel v to smer. Pričakuje pa, da bo ta primer dobre prakse prepoznan pri nosilcih in odločevalcih ter bo podlaga za razvoj sistema po celotni državi. Meni, da je pravilno, da kot družba živimo skupaj. Takšen pristop nas krepi v strpnosti in prepoznavanju, da ima vsak od nas neke posebne potrebe. Ne nazadnje to lahko pripelje tudi do tega, da se bo zmanjšala agresija.
Za medsebojno sobivanje priporoča korak več
Srečal se je tudi s predstavniki Civoza, ki že več let opozarjajo na različne okoljske probleme, med drugim tudi na pridelavo hmelja v bližini strnjenih bivališč. O svojih ugotovitvah na terenu redno obveščajo tudi varuha. Na sestanku so znova predstavili pričakovanja, da bi bilo škropljenje hmelja napovedano, kar bi med drugim omogočilo, da se ljudje ne bi po nepotrebnem izpostavljali fitofarmacevtskim sredstvom in bi lahko zaščitili svoje živali in vrtnine. Svetina je obljubil, da se bo osebno angažiral na ministrstvu za kmetijstvo in v kabinetu predsednika vlade, da stečejo pogovori in strokovna mediacija med obema stranema. "Čas je, da se stvari premaknejo. Nazadnje, ko sem bil v Slovenj Gradcu, na to temo osebno že dvakrat, sem mislil, da smo kaj premaknili, pa očitno ni šlo naprej. Ne more zamenjava posameznega ministra pomeniti, da se zadeva ustavi in gre nazaj na točko nič, ampak jo je treba nadaljevati," je kritičen Svetina. Ob tem še meni, da je najmanjši "problem", da se vnaprej javi, kdaj se bo nekaj zgodilo. "Če ne drugega, je to vsaj neko medsebojno spoštovanje dostojanstva drugega človeka, pa če v pravilniku to piše ali ne. Mislim, da ne moremo živeti samo po pravilih in zakonodaji. Moramo jih upoštevati. Lahko pa naredimo tudi korak več. Za medsebojno sobivanje, ki verjamem, da si ga obe strani ne nazadnje tudi želita, je to najmanj, kar se lahko naredi," je poudaril Peter Svetina. Da obe strani dosežeta dogovor, si želi tudi Tilen Klugler.