Zdravstveni dom Slovenj Gradec: Tudi zdravniki so v hudih stiskah

Sprehod po hodnikih slovenskih zdravstvenih domov morda res vzbuja občutek, da se tam zdaj nič ne dogaja. Da se v teh časih vse vrti okoli covida. Da so druge bolezni izginile. A še zdaleč ni tako, ravno nasprotno, obseg dela zdravstvenih delavcev na primarni ravni se je povečal. V Zdravstvenem domu (ZD) Slovenj Gradec je obremenjenost večja za približno 20 odstotkov, pove direktorica Marjeta Vaupot. "S korono se je spremenil proces zdravljenja pacientov. Zdravniki na dan obravnavajo okoli 25 obiskov pacientov v ambulanti, od 60 do 80 telefonskih klicev ter okoli 40 korespondenc s pacienti po elektronski pošti. Poleg tega opravljajo obiske na domu, izvajajo mrliško pregledno službo. Vključujejo se v dežurno službo. Ne smemo pozabiti na novo ambulanto za covid paciente. Zdravniki delajo na štirih ali petih deloviščih, kar je za njih izjemno obremenjujoče," razloži direktorica. V ZD Slovenj Gradec je zaposlenih devet zdravnikov družinske medicine, vsi pa dosegajo ali presegajo maksimalno število zanje opredeljenih pacientov. Ambulante so polne, prebivalci Mislinjske doline pa si zaradi tega ne morejo pridobiti osebnega zdravnika in ga morajo iskati v drugih občinah.

Vaupotova zato upa na ugodno mnenje zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva, kar bi jim v prvi fazi zagotovilo eno dodatno ambulanto. Za kakovostno obravnavo pacientov, tudi v luči prizidka, ki se obeta k zdravstvenemu domu, pa bi morali imeti 12 ambulant družinske medicine. "Potem bi lahko paciente oskrbeli, kot si zaslužijo. Tudi zdravniki in medicinske sestre bi imeli ambulanto, kot si jo zaslužijo. Posvetili bi se lahko vsakemu pacientu posebej in ne bi bili na zgornji meji preobremenjenosti. Specializante imamo, nove ambulante smo pripravljeni organizirati, a trenutno je vse na strani odločevalcev, da naš predlog sprejmejo. Zdravniki so v hudih stiskah, ob covidu ostajajo vse bolezni, spremljanje pacientov pa je v teh razmerah veliko bolj obremenjujoče. Sploh v ambulantah, ki imajo nadpovprečno število opredeljenih pacientov, so na robu izgorelosti. Tega se moramo zavedati," pove direktorica.

Med otroki krožijo virusi, ki jih lani ni bilo

Razmere niso nič boljše na otroškem oddelku, tam je letošnja jesen še posebno zahtevna. "Kurativa ima letos izjemno velik porast. Ko so se februarja odprli vrtci in šole, so se otroci pomešali in od takrat število zdravstvenih obravnav strmo raste. Zanimivo, da niti poleti nismo beležili upada, tudi tedaj so bili bronhitisi, vneta ušesa in podobno. Torej diagnoze, ki so sicer izrazito sezonsko naravnane. To se je vleklo celo poletje, izjemen porast pa je bil konec septembra. Letos med otroki krožijo virusi, ki jih lani ni bilo. Otroci so zelo bolni in potrebujejo obravnavo. Na dan jih pregledam tudi po 50," razlaga pediatrinja Simona Lesnjak Dermol. Poleg kurative, ki jo opravlja v kontejnerju pred zdravstvenim domom, mora po ustaljenih tirnicah teči tudi posvetovalnica za dojenčke. "Preventiva je zelo pomembna. Pravzaprav je sito, da se otroci primerno razvijajo. Ne smemo zamujati s cepljenji, če nam pade precepljenost otrok, se lahko pojavijo kakšne bolezni, ki jih sicer ne bi bilo," je jasna Lesnjak Dermolova.

Razložila je tudi, zakaj bolnih otrok ne obravnavajo v ambulanti, ampak v kontejnerju pred zdravstvenim domom. "Z epidemiološkega stališča ni sprejemljivo, da bi bolni otroci bili v ambulanti. Vsak je lahko potencialno okužen s covidom, ki ostane v zraku in na površinah, zato bi bilo nevarno in neodgovorno, da starši v tak prostor prinesejo zdravega novorojenčka. Kontejner je ogrevan, svetel, v njem je vse, kar potrebujemo za obravnavo." Je pa zaradi ambulante v kontejnerju še več administrativnega dela, saj kartotek tja ne smejo nositi. Da bi imela vse urejeno, bi se morala dve uri na dan ukvarjati zgolj s papirji. "Vsak dan imam zjutraj posvetovalnico, nato sem v kontejnerju tudi do pol treh. Na koncu pa še to administrativno delo. Skoraj nikoli nisem v službi osem ur, ampak več," svoj delovnik opiše sogovornica. "Velik davek je letos zahteval respiratorni sincicijski virus. V enem mesecu sem imela tri mesec ali dva stare otroke, ki so bili intubirani v Ljubljani. Otroke ta virus zdela, večkrat smo imeli sredi ambulante urgenco. Ko je urgenca, ne čakamo na reševalce, ampak otroka oskrbimo, ga damo na kisik in ga nesemo v urgentni center. Tako je oskrba najhitrejša, otrok je tam v dveh minutah."

Nekateri starši se pritožujejo

Da je precej bolj napeto kot pred dvema letoma, ko covida še ni bilo, ugotavlja tudi diplomirana medicinska sestra Lea Šepul. "Prej je bilo vse skupaj bolj umirjeno, zdaj je veliko dela z odgovarjanjem na elektronsko pošto in telefonske klice. Priznam, da se ne moremo na vse klice takoj odzvati, saj jih je toliko, da bi lahko imeli telefonista." Pravi, da se nekateri starši pritožujejo, da otroke obravnavajo v kontejnerju, drugi se bojijo, da bodo otrokom opravili PCR-test na koronavirus. "Vse sorte doživimo, ampak moram povedati, da nihče ne bo ostal brez obravnave. In tudi to obdobje bo minilo, kljub težki situaciji še vedno rada grem v službo, pomoč ljudem pretehta. Tudi dobra ekipa smo," še pove Šepulova.

Da je obkrožena z odličnimi medicinskimi sestrami, potrdi Simona Lesnjak Dermol: "Super se dopolnjujemo. To mi veliko pomeni. Če bi se grdo gledali, bi bilo slabo. Za nas in za paciente." V zadnjem času, odkar so v šolah obvezni zaščitne maske in samotestiranje, se je na pediatre obrnilo veliko staršev, ki so želeli potrdilo, da bi njihov otrok lahko bil pri teh ukrepih izjema, a sogovornica takih potrdil ni izdajala. Prepričana je namreč, da je samotestiranje otrok v šolah bistvenega pomena. "Zelo se trudim, da bi starše prepričala o varnosti in smiselnosti cepljenja proti covidu. Tudi doječe mamice. Tisti, ki so izrazito proti, so trd oreh, tam ne gre. Sem jih pa kar nekaj prepričala z razlago, zgledom. Tudi svojega starejšega sina sem cepila proti covidu, mlajša otroka še nista dovolj stara. Cepljena je vsa moja ožja družina. Če ne bi zaupala cepivu, svojih otrok gotovo ne bi cepila. Tako pa so cepljeni z vsemi obveznimi in neobveznimi cepivi, tudi proti gripi se vsako leto cepimo," opiše svojo izkušnjo. V ZD Slovenj Gradec, kjer imajo skupaj 150 zaposlenih, je precepljenost kar 97-odstotna.

Na drugi strani pa zanimanje za cepljenje med občani ni tolikšno, kot bi si zdravstveni delavci želeli. Direktorica Marjeta Vaupot pravi, da je v tem času največ zanimanja za poživitveni odmerek. "Povpraševanje se je sicer nekoliko povečalo ravno ta teden, ko so v sosednji Avstriji sprejeli ostrejše ukrepe, in so se nekateri delavci migranti odločili, da se cepijo. Čakalnih vrst za cepljenje za zdaj nimamo, proti koronavirusu cepimo šest dni v tednu. Povečal pa se je interes za hitro testiranje. Ko je bilo plačljivo, smo zabeležili drastičen upad, zdaj je ravno obratno."

Poziv vsem, da se cepijo

V času covida se je, pred tem si direktorica ne zatiska oči, prav preventivi, ki je pred tem delovala zgledno, naredila velika škoda. "Te škode se v desetih letih ne bo dalo izničiti. Skrbi nas, ko vidimo, da se krčijo programi v bolnišnicah. Ne vem, na kakšen način se bodo odpravile čakalne dobe, kdaj bomo začeli delati kot pred epidemijo. Vsi vemo, kako pomembno je hitro odkrivanje bolezni, predvsem rakavih. Sploh si ne upam pomisliti, kakšna katastrofa se lahko zgodi v zdravstvu, če se bodo programi še naprej krčili, zato še enkrat pozivam vse, da se cepijo," pravi direktorica. ZD Slovenj Gradec je na covid oddelek v bližnjo bolnišnico prerazporedil dve diplomirani medicinski sestri, Vaupotova pa je prepričana, da bi lahko vsak ZD storil podobno, saj ena ali dve osebi manj še ne bi pomenilo, da bi se sistem dela v ZD zlomil.

Upravičene so tudi skrbi pediatrinje Simone Lesnjak Dermol, ki večkrat razmišlja o tem, da nekateri pacienti sploh še niso videli njenega obraza: "Vedno sem zakrita, zlasti v kontejnerju, ko nosim popolno zaščitno opremo in še vizir. Videti sem, kot da sem padla iz vesolja. Nekateri otroci so se že navadili, v šali jim rečemo, da so prišli na vesoljsko postajo. Tisti, ki me vidijo prvič, pa se kar ustrašijo in jih moramo pred pregledom pomiriti. Kričečega, jokajočega otroka je težko objektivno pregledati." Prepričana je, da lahko s pravilnim pristopom, pogovorom marsikaj rešijo. Z vsemi starši sicer ne najdejo skupnega jezika, z večino pa. "Več je nestrpnosti, zdravstveni delavci smo utrujeni, otroci pa izrazito bolj bolni kot prejšnja leta. Ampak moramo stopiti skupaj, spoštovati ukrepe. Bolnišnično zdravljenje zaradi covida potrebujejo tudi mladi. Zavedajmo se tega in poskrbimo za svoje in za zdravje drugih," je sklenila Lesnjak Dermolova.