Dončić in Ayton kot Jordan in Olajuwon moderne dobe

Nasproti mu je stal lanski finalist lige NBA oziroma letos najboljše moštvo po rednem delu, ki je zbralo 64 zmag in 18 porazov. Z 78-odstotnim izkupičkom košarkarji Phoenixa sodijo med najboljših 30 ekip v zgodovini rednega dela sezone v ligi NBA. A Luka Dončić se na to ni oziral. Resda je moral njegov Dallas prvim favoritom za osvojitev šampionskega prstana priznati poraz (121:114) na prvi tekmi konferenčnega polfinala, a Ljubljančan je eminentnemu nasprotniku pri tem nasul 45 točk in dodal deset skokov. 23-letniku je v končnici kaj takšnega uspelo kot najmlajšemu doslej po 22-letnem Kobeju Bryantu leta 2001.

Pa ne, da se je Dončiću tokrat izjemoma odprlo kot denimo njegovemu tokratnemu nasprotniku Devinu Bookerju iz Phoenixa, ki je pred petimi leti Bostonu nasul 70 točk (v rednem delu tekmovanja). Ker Dončić konstantno briljira v napadu, se je s strelskim izkupičkom enakovredno postavil ob bok kar Michaelu Jordanu. Samo onadva imata karierno povprečje v končnicah kar 33,4 točke na tekmo, nihče drug niti 30; Allen Iverson 29,7 točke, Kevin Durant 29,4, Jerry West 29,1, LeBron James 28,7 …

In še ena vzporednica je med Dončićem in (za mnoge) največjim košarkarjem vseh časov. Da je dosegel prvih 500 točk v končnici, je Ljubljančan potreboval vsega 16 tekem, kar je najmanj po - Jordanu, jasno, ki je do dosežka prišel v le 14 tekmah, resda tudi v časih, ko so bili rezultati nižji.

"A zdaj se bodo morali tudi drugi pridružiti Lukovi zabavi," je ugotavljal trener Dallasa Jason Kidd po uvodnem porazu proti Phoenixu, ko je s 25 točkami pod koši kraljeval center, za katerega Dallas nima odgovora, Deandre Ayton. "Ayton nam je povzročal velike težave, bolj agresivno ga bo treba pokriti na drugi tekmi."

In če sta bila Dončić in Jordan, najboljša košarkarja svoje generacije, na svojih naborih izbrana šele kot tretja, se pri Aytonu vlečejo vzporednice s Hakeemom Olajuwonom. Podobno, kot je bil Ayton prvi izbor Dončićevega nabora 2018, je bil Olajuwon prvi izbor Jordanovega nabora 1984. Da je v obeh primerih šlo za "pravilno napako", so že Američani izumili izraz, ki pove, da ekipi (Houston 1984 in Phoenix 2018) s prvim izborom resda nista izbrali na splošno najboljšega košarkarja, sta pa izbrali košarkarja, ki sta ga najbolj potrebovali. Tovrstni centri so še dandanes redka dobrina, ki dela razliko; prav zaradi Olajuwona je Houston prišel do šampionskih naslovov v letih 1994 in 1995, Phoenix pa je z Aytonom, ki je prav proti nizkemu Dallasu velika dodana vrednost pod koši, po lanskem finalu letos na dobri poti do naslova.

Kjer so zmagovalci, pa so tudi poraženci. Leta 1984 je kot drugi izbiral Portland, namesto za Jordana se je odločil za Sama Bowieja, ki ni pustil pečata v ligi, klub pa odtlej še ni osvojil šampionskega prstana. Podobno velja za Sacramento; namesto Dončića so pred štirimi leti izbrali Marvina Bagleyja. Rezultat? Generalni menedžer Vlade Divac je kmalu odletel, klub pa je letos 16. sezono zapored, kar je rekord v ligi, ostal brez končnice. Si pa zato lahko v Kaliforniji v miru ogledujejo, kaj so izpustili; novodobna Jordan in Olajuwon se bosta na drugi tekmi udarila v četrtek ob 4. uri zjutraj.