Nekateri pri 45 letih šele vstopijo v svet trenerstva. On je, še preden je dobil kak siv las, skoraj že enciklopedija košarke. Bil je zraven pri najlepših in najslabših letih košarkarske Olimpije. V drugi polovici devetdesetih je kot golobrad mladenič asistiral Zmagu Sagadinu, ko so v Tivoliju padali vsi največji evropski velikani, v sezoni 2012/2013 je vodil zmaje, ko so dokončno izgubili mesto v evroligi. Njega pa je obglavil Maribor. Pisal se je 27. april 2013, ko je Igor Kuzma s svojo četo v polni dvorani Tabor še drugič zapored na kolena spravil Ljubljančane, ki so hkrati utrpeli še dve hudi izgubi - na tekmi si je koleno poškodoval Dino Murić, kar je močno zaznamovalo njegovo nadaljnjo kariero, dan po dvoboju pa se je od slovenskih parketov poslovil Filipovski. Izredno uglajeni in spoštljivi trener, ki na košarko gleda s sociološkega, psihološkega in filozofskega vidika ter pri tem pogosto uporablja prispodobe in pregovore, se je nato preizkušal v tujini, nazadnje pri Monaku. No, po lanski sezoni se mu je klub odrekel, a pogodba je pogodba in Ljubljančan, ki se je zdaj ustalil v Domžalah, je na plačnem seznamu ostal še letos, ko se je brez skrbi za finančno varnost izpopolnjeval v ZDA. Za Večerove bralce je bil na voljo še isto minuto, ko smo ga poklicali. Za skoraj celo uro.
Gospod Filipovski, kako potekajo vaši dnevi samoosamitve? Koliko časa v njej namenite košarki?
"Praktično vsak dan si ogledam posnetek kakšne tekme ali dveh. Gledam tudi svoje tekme, boljše in slabše. Ob tem si delam zapiske, jih vnašam v računalnik, obdelujem in si ustvarjam svojo bazo znanja. Ob tem berem knjige, hodim na sprehod v naravo, družim se s partnerico in otroki ..."
Po skoraj 25 letih dela v vrhunski košarki ... Kaj vam sploh še ostane za zapisovati in analizirati?
"Košarka je kot človek - enigma. Tako kot se človek razvija kot posameznik, se tudi ekipa razvija kot celota. Prav tako igra. To je neskončno delo. Končno znanje ne obstaja. Več kot se učim, več kot vidim, bolj ugotavljam, da manj znam."
Kam in kako se košarka razvija?
"Košarka ima neskončne možnosti za razvoj. Vsak trener in igralec jo lahko vidi drugače. Več je poti do končnega cilja. Če Željko Obradović (devetkratni prvak evrolige) izgublja s Fenerbahčejem, še ne pomeni, da manj razume košarko. Če doživiš negativno izkušnjo, to ne pomeni, da si šel korak nazaj, ampak da si se nekaj naučil. Tudi Obradović s tem neuspehom še bolj razume košarko."
"Daneu ali Vilfan? Oblak ali Zahovič? Vsako primerjanje edinstvenih pomeni nerazumevanje športa"
"Še pred pol leta smo se postavljali na vrhu Darwinove evolucije, potem se pa pojavi en virus in vsi trepetamo za življenje"
