Gordana Possnig
Nekdanja žalska odvetnica Breda Kovač je preko svoje odvetnice Jasmine Gričnik na vrhovnem sodišču zrušila obsodilno sodbo zaradi ponarejanja listin, izneverjanja in zlorabe zaupanja strank. Iz registra odvetnikov je bila izbrisana leta 2011, novembra 2018 pa obsojena na pogojno kazen leto in pol zapora s preizkusno dobo štirih let. Vrhovni sodniki so pritrdil odvetnici Kovačeve, ki je v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevala, da je bila njeni stranki v kazenskem postopku kršena pravica do obrambe, in razveljavili sodbo. To pa zato, ker na prvostopenjskem sojenju v Celju niso neposredno zaslišali kliničnih psihologinj Sanje Šešok in Alenke Sever, pri čemer je vztrajala obramba. Psihologinji sta namreč v svojih pisnih mnenjih omajali mnenje njunega kolega kliničnega psihologa Bojana Zalarja o tem, ali se je obtožena sploh zavedala svojega početja.
Najprej zaporna kazen, nato pogojna
Spomnimo. Kovačeva je bila na prvi stopnji novembra 2017 po maratonskem sojenju nepravnomočno obsojena na dve leti in deset mesecev zapora, oškodovanca - gospodarsko družbo Novošped iz Tuzle in Ivano Markl - pa je sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Pri teh dveh oškodovancih je sodišče Kovačevo oprostilo zlorabe zaupanja oziroma ponarejanja listin, omenjeni kaznivi dejanji sta namreč medtem že zastarali. Že pred tem je prvostopenjska sodnica Kovačevo oprostila krivde v primeru oškodovanke Edite Mlakar, tudi v tem primeru je kaznivo dejanje zastaralo.
Kovačevo je združena obtožnica bremenila več kaznivih dejanj izneverjanja strankam, zlorabe zaupanja in ponarejanja dokumentov. Prvostopenjsko sodišče jo je spoznalo za krivo štirih izneverjanj in petih kaznivih dejanj ponarejanja listin. Višje sodišče pa ji je kazni za vsako dejanje znižalo in ji ob upoštevanju časovne oddaljenosti od dogodka in okoliščin, da je nekaj oškodovancem škodo povrnila, poleg tega pa ni bila več odvetnica, določilo pogojno kazen leto in pol zapora s preizkusno dobo dveh let.
Zaradi obtožene so zamudili roke
Večina oškodovancev (oškodovanci v združenem in sedaj razveljavljenem kazenskem postopku so bili Ivana Markl, Edita Mlakar, Franci Zadobovšek, Marija Vasle, Nataša Antolič, Nihada Memić in podjetje Feršed iz Tuzle) je za grehe bivše odvetnice izvedela, ko so na sodiščih sami preverjali, kaj se dogaja z njihovimi zadevami, da se ne premaknejo z mrtve točke. Na sodiščih so v večini primerov ugotovili, da Kovačeva za njih na sodišče sploh ni vlagala tožb ali pa jih ni dopolnila, kot je to zahtevalo sodišče. Kovačeva je sicer svojim strankam zatrjevala, da so obravnave razpisane, a je pri tem ponarejala obvestila o narokih in preklicih za naroke, ki jih sploh ni bilo. Spremenila je še sklep ustavnega sodišča, ponaredila je tudi sodbo upravnega sodišča. Ko so stranke ugotovile, kaj se je zgodilo, so bili na sodišču že zamujeni roki, da bi lahko ukrepale.
