Vesna Lovrec
Ponovljeno sojenje Alexandru Žlendru, obtoženemu napeljevanja k trojnemu umoru, ki se je zgodil v Beogradu pred več kot 25 leti, je mariborska okrožna sodnica Andreja Lukeš včeraj pripeljala h koncu. Ali ga bo sodišče oprostilo ali obsodilo, bo izvedel jutri. Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je v sklepni besedi vztrajal, da je obtoženemu očitano dokazal, in predlagal, naj sodišče Žlendru izreče kazen 19 let zapora. A to ni vse. Tožilec si prizadeva tudi za to, da bi sodišče zoper Žlendra, ki se od začetka sojenja brani iz prostosti, v primeru obsodilne sodbe odredilo pripor. Zagovornik obtoženega Franci Košar pa je opozoril, da ni nobenih materialnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Žlender prisostvoval umorom, zato za svojega klienta pričakuje oprostilno sodbo.
Zločin se je zgodil 9. oktobra 1993 v središču Beograda. V stanovanju v Fruškogorski ulici je Radovan Joksić s pištolo ustrelil 37-letnega podjetnika Nebojšo Salatića, njegovo 23-letno partnerico Slavico Kovačević in 17-letnega nečaka. Srbska policija je potrebovala kar dve leti, da je prišla na sled glavnemu storilcu in njegovim domnevnim pajdašem. Najprej so prijeli Radovana Joksića iz Zemuna. V preiskavi je priznal, da je storilec on, a dodal, da ropa, v katerem je ubil tri ljudi, ni zakrivil sam, temveč je imel s seboj še tri pajdaše: Nebojšo Titelca, Aleksandra Stankovića in Alexandra Žlendra. Joksića so v Srbiji obsodili na 40 let zapora, Titelca in Stankovića pa je sodišče na ponovnem sojenju oprostilo. Najbolj je Joksić obremenil Žlendra, ki ga srbski organi 1995. niso našli. Leta 2002 so za njim razpisali mednarodno tiralico, in čeprav naj bi bil Žlender ves ta čas delal v Sloveniji in bil prijavljen v Bistrici ob Dravi, so ga kriminalisti tam odkrili šele septembra 2011.
Ko so Žlendru pričeli soditi v Mariboru, ga je Radovan Joksić ponovno obremenil. Sodišče ga je zaslišalo preko videokonference in v Srbiji zaprti morilec je vztrajal, da ga je k moriji napeljal Žlender. "Kaj čakaš? Streljaj. Mrtva usta ne govorijo!" je bil po Joksićevem zatrjevanju Žlendrov ukaz. Obtoženi Žlender to ves čas zanika. Brani se, da ga v času trojnega umora sploh ni bilo v Srbiji, ker je že pred tem dezertiral iz vojske in pobegnil v Slovenijo. Sodnica Tanja Rot, ki mu je sodila na prvem sojenju, Žlendru ni verjela, da ni bil prisoten na prizorišču zločina, a ga je kljub temu oprostila, ker je bilo v postopku ključno vprašanje, ali je obtoženi Joksiću res rekel, naj trojico postreli. "Po vsem tem, kar je v obširnem kazenskem spisu, sodišče ni prepričano o tem. Od dogodka je minilo mnogo let, na podlagi tako pomanjkljivih dokazov obstaja upravičen dvom o očitanem v obtožbi," je oprostilno sodbo razložila Rotova. Višje sodišče v Mariboru pa je oprostilno sodbo razveljavilo in primer vrnilo na začetek.
Okrožno sodišče v Mariboru je na ponovljenem sojenju spis dodelilo sodnici Andreji Lukeš. Obramba si je prizadevala, da bi se Žlender z Joksićem v sodni dvorani soočil v živo in ne (zgolj) preko videokonference. Tudi tožilec Simonič se je strinjal s tem predlogom, vendar ta ni bil izvedljiv, ker so srbski organi ocenili, da bi bil prevoz človeka v Slovenijo, ki je pri njih zaprt zaradi trojnega umora, preveč tvegan. Zato Lukeševi ni preostalo drugega, kot da Joksića ponovno zasliši preko videokonference. O vlogi Žlendra je na ponovljenem sojenju morilec pričal enako, in sicer, da trojice ne bi postrelil, če mu tega ne bi ukazal Žlender.
