Do odškodnine nekdanji kriminalist ni upravičen

Damijana Žišt
14.05.2024 06:00

Delovno in socialno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek nekdanjega kriminalista, ki je tožil policijo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danilo Lavrinc na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer teče kazenski postopek zoper njega.
Danilo Lavrinc na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer teče kazenski postopek zoper njega.
Jaka Gasar/Dnevnik

Ljubljansko delovno in socialno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek nekdanjega ljubljanskega kriminalista, 42-letnega Danila Lavrinca, ki je je skupaj z odvetnikom Urošem Lebnom vložil odškodninsko tožbo proti nekdanjemu delodajalcu - policiji oziroma notranjemu ministrstvu zaradi neizplačane pripravljenosti za delo po izteku delovnega časa. Od policije je terjal nekaj več kot 27 tisoč evrov. Sodnica Barbara Neřima Pretnar je odločila, da je Lavrinčev odškodninski zahtevek neupravičen. Lavrinčeva obramba se bo na sodbo pritožila na višje sodišče.

Policija prenehala plačevati pripravljenost

Danilo Lavrinc, ki je danes strokovni sodelavec v eni izmed znanih ljubljanskih odvetniških pisarn, saj je po poklicu diplomirani pravnik, je od leta 2010 delal na Oddelku za kriminalno-obveščevalno dejavnost v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana. Njegova delovna naloga je bila kontakti z viri in informatorji. Policija je nekaj let zaposlenim plačevala ure, ko so bili doma v pripravljenosti - to je pomenilo, da so, če so jih v službi potrebovali zunaj delovnega časa, lahko prišli nazaj v službo v eni uri oziroma so morali na nujne službene naloge -, potem pa je pripravljenost nehala plačevati. Pred leti so torej kriminalisti za pripravljenost, priznane so jim bile tri ure zunaj delovnega časa, dobili plačano, in to pičli evro na uro, z leti pa se pripravljenost ni več plačevala. Lavrinc je izračunal, da mu je policija dolžna nekaj več kot 25 tisoč evrov za izplačilo pripravljenosti za obdobje od 1. januarja 2017 do 4. februarja 2019, ko je moral zapustiti policijske vrste.

Danilo Lavrinc je bil več let zaposlen v policiji. Leta 2012 je skupaj s sodelavci prejel medaljo policije za požrtvovalnost zaradi aretacije roparjev sefov banke SKB (rop se je zgodil v noči na 1. november 2005). V začetku leta 2019 pa se je Lavrincu v službi zalomilo. Policija ga je osumila, da je od nekoga kupil tri tisoč prepovedanih tablet Flormidal za tri tisoč evrov in jih hranil v službeni omarici. Tablete naj bi bil zanj prodajal njegov informator Filip Didović. Na prvem sojenju sta bila obsojena na zaporne kazni, višje sodišče je sodbo razveljavilo. Na ponovljenem sojenju jima sodijo za zaprtimi vrati.

Priporočljivo, da so dosegljivi, ni pa nujno

Na delovnem in socialnem sodišču je Lavrinc povedal, da se je večkrat zgodilo, da je po službenem času dobil klic ali SMS-sporočilo svojega vira ali informatorja - to so bili ljudje, ki so bili pripravljeni delati za policijo, vendar pod pogojem, da njihova identiteta ni bila javno znana -, da se želijo srečati z njim. "Kadar sem ocenil, da je zadeva nujna, sem se dogovoril za osebni kontakt. Preden sem šel na srečanje, sem o tem prek SMS-sporočila obvestil svojega nadrejenega, ki je moral osebni kontakt odobriti. Na srečanju mi je vir oziroma informator povedal določeno informacijo, jaz pa sem ocenil, ali je takšne narave, da lahko moje ukrepanje počaka do naslednjega dne, ali pa je od mene zahtevala takojšnje ukrepanje," je povedal Lavrinc.

Sodnica ni sledila Lavrinčevim navedbam in je njegovo tožbo zavrnila. Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč določa, da se pripravljenost za delo ne šteje v delovni čas. Se pa, če policist med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo. Samo pripravljenost za delo sicer lahko odredita le generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita. To je na sodišču potrdila tudi priča, nekdanji Lavrinčev nadrejeni Uroš Bohinc. Povedal je, da se kriminalistom priporoča, da so dosegljivi svojim informatorjem, "nihče pa tega od njih ne zahteva, saj imajo pravico do počitka in prostega časa". Lavrinc je bil do dodatka upravičen le, "če se je pričakovalo nekaj nujnega" in če bi zato moral denimo v eni uri priti v službo. Takšna pripravljenost, ki je bila plačana, se je po Bohinčevih besedah odrejala "izjemoma", Lavrincu pa da je bila napovedana že nekaj dni vnaprej, zato je točno vedel, kdaj mu bo odrejena in za koliko časa. Sodišče je še ugotovilo, da je bil Lavrinc tisti, ki se je odločal, s kom bo sodeloval, s kom bo šel na osebni stik in komu se bo javil na telefon.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta