Vesna Lovrec
Onesposobljena zavezniška bomba kalibra 250 kilogramov bo uničena na poligonu državne enote za varstvo pred NUS pri Pivki.
Mariborski teden z bombo na Teznu se je zaključil po idealnem scenariju. Mehanska vžigalnika v 250-kilogramski zavezniški bombi iz druge svetovne vojne, ki so jo v torek med gradbenimi deli v Prevorškovi ulici odkrili po naključju, se nista upirala odvitju. Spretna pirotehnika sta vžigalnika odvila brez zapletov.
V jamo sta šla dva pirotehnika
Sirena za splošno nevarnost se je zaradi zamujanja mednarodnega vlaka, ki je po tirih mimo Tezna namesto pred poldnevom pripeljal nekaj minut čez dvanajsto, oglasila z zakasnitvijo. Prvič je zatulilo ob 12.18, po vsega 61 minutah pa je sirena za preklic nevarnosti že naznanila, da je Maribor rešen. "Tudi tokrat je šlo vse kot po maslu. Kot smo predvideli, sta bila vžigalnika v dobrem stanju in uspelo nam je po prvem scenariju," je bil na prizorišču dobre volje vodja intervencije poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) Darko Zonjič.
Časovnica:
12.18 zatulila sirena za nevarnost
12.38 vžigalnika se "predata" spretnim rokam pirotehnikov
13.19 zatulila sirena za konec nevarnosti
V jamo sta šla k bombi pirotehnika Jože Novak in Aljaž Leban. "Vse je potekalo normalno, ko sta vžigalnika popustila, sva ju samo še odvila do konca," je intervencijo povzel Novak. Z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ima že 30 let izkušenj, zato se je vprašanju, kakšni so občutki, ko se spušča v jamo k bombi, nasmehnil in bil odkrit, da ima več treme pred mikrofoni in kamerami kot pred bombo.
Pirotehnika Jože Novak (levo) in Aljaž Leban sta z bombo opravila en, dva, tri.
Po Novakovih besedah je ključni del v intervenciji identifikacija NUS, kar se je opravilo že v torek. "Marko Karl je bil prvi pri bombi. To je trenutek, ki je najbolj nevaren, ko se še ne ve, kakšen vžigalnik ima," je pojasnil Novak. Bogate, dvajsetletne izkušnje z NUS ima tudi Leban, ki je bil v tem obdobju v Mariboru na odstranitvi skoraj vseh letalskih bomb. "Znova smo imeli srečo. Vžigalnika sta popustila, če ne bi, bi luknjo z bombo zakopali in izvedli detonacijo," je povedal o planu B in nadaljeval, da bodo onesposobljeno bombo prepeljali na poligon državne enote za varstvo pred NUS pri Pivki, kjer jo bodo uničili in to izkoristili za učno vajo. "Vsako tako bombo poizkusimo uničiti na način, ki bi ga lahko uporabili v realni situaciji, tudi v centru mesta. Verjetno bomo na tej bombi izvedli poizkus uničenja z rezanjem (kumulativnim trakom, op. p.)," napoveduje Leban.
Podžupanov namig gradbincem
Gasilcem, policistom, pripadnikom civilne zaščite in državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se je na terenu pridružil tudi podžupan Mestne občine Maribor dr. Samo Medved. Zahvalil se je vsem, še posebno pirotehnikom, ki so v Mariboru ponovno uspešno deaktivirali bombo, in gasilcem, ki so se na intervencijo odzvali nadštevilno. "Sreča je bila spet na naši strani. Ta lepi dan se je po uspešni deaktivaciji sprevrgel v še lepšega," je pozdravil vse sodelujoče in preko sredstev javnega obveščanja ponovno nagovoril gradbena podjetja, v upanju, da bodo v bodoče, ko bodo dobila informacijo, da je njihova gradnja na območju, kjer velja nevarnost pred NUS, naročila predhodne raziskave. "V primeru teh raziskav se lahko nevarnosti izognemo," je gradbincem položil na srce in poudaril, da v MOM od lanskega novembra velja odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki sicer zgolj priporoča (ne pa jih tudi zavezuje) vsem, ki gradijo, da se predhodno odločijo za izvedbo raziskav.
Pirotehnik ima več treme pred mikrofoni in kamerami kot pred bombo
"Hvala vsem okoliškim prebivalcem. Kot leta 2019 so Mariborčani tudi zdaj upoštevali navodila v zvezi z evakuacijo. Imeli smo lahko delo, ker smo lahko pričeli delati po zastavljenem načrtu. Hvala tudi vsem službam, ki so svoje delo opravile odlično," vodja intervencije Darko Zonjič ni pozabil na druge sodelujoče v intervenciji. Po besedah poveljnika štaba Civilne zaščite Mestne občine Maribor Sama Robiča je na terenu delovalo okoli 150 pripadnikov različnih struktur in služb s področja zaščite, reševanja in varnosti. V radiju 300 metrov od bombe, kjer je veljala popolna evakuacija, je stalno in začasno prijavljenih 139 ljudi. Okoli 90 pripadnikov Gasilske brigade Maribor in enajstih gasilskih društev Javne gasilske zveze Mestne občine Maribor je dopoldne od vrat do vrat preverjalo, ali so stanovanjski in poslovni objekti v tej coni prazni. Na domovih so nagovorili 131 ljudi. Ponudili so jim možnost uporabe evakuacijskega sprejemnega centra, ki je bil urejen v avli Osnovne šole Martina Konšaka, kar sta izkoristila samo dva prebivalca, drugi pa so se znašli po svoje in odšli k sorodnikom, prijateljem ali na izlet. Kot je pojasnil Robič, je ena oseba zaradi gibalne ovire potrebovala asistenco nujne medicinske pomoči, niso pa se na terenu srečali s primerom, da bi bil kdo v samoizolaciji ali karanteni zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Gasilci so od vrat do vrat prebivalce svarili, da je treba za nekaj ur od doma. Nagovorili so jih 131.
Po megafonu tudi po turško
Na vprašanje, ali se je evakuaciji kdo upiral, je Robič odgovoril diplomatsko: "Vse je bilo rešeno s pogovorom." Tudi naša ekipa na terenu ni prestregla večjih zapletov, razen pričevanja nekaj stanovalcev, da jih letak z obvestilom, da morajo zaradi odstranitve bombe v nedeljo za nekaj ur zapustiti stanovanje, ni dosegel. Gasilci so ob pregledu območja naleteli tudi na polno parkirišče vozil mednarodnega prometa, ki so čakali, da kamione naložijo na oprtne vagone vlakov. V coni 600 metrov od najdišča bombe je bilo parkiranih približno 90 tovornih vozil, s šoferji pa se je bilo treba sporazumeti v turškem jeziku. A je bilo tudi za to hitro poskrbljeno. Prvega izmed njih, ki je razumel nemško, so gasilci povabili v svoje vozilo, da je lahko svojim rojakom po megafonu v turščini sporočil, da mora 15 šoferjev, ki so imeli tovornjake parkirane v radiju 300 metrov od bombe, v zaklon v kamione, parkirane v coni, kjer je veljala prepoved gibanja.
