Damijana Žišt
V zaporu na Dobu dolge zaporne kazni prestajajo trije pravnomočno obsojeni, po mnenju sodišča člani mednarodne kriminalne hudodelske združbe, in sicer Albin Božičnik, Boris Janežič ter Hajni Košir, ker so po mnenju sodišča trgovali z drogo. Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Božičnika obsodil na desetletno zaporno kazen, Košir je bil po preklicu pogojne sodbe obsojen na enotno kazen šest let in sedem mesecev zapora, Janežič pa na petletno zaporno kazen. Višje sodišče je Božičniku znižalo kazen na osem let zapora, Koširju in Janežiču pa so potrdili kazen, izrečeno na prvostopenjskem sodišču. Kazni so višje tudi zato, ker so bili spoznani kot člani hudodelske združbe, za kar zakon predpisuje do pet let zapora, za trgovanje z drogo pa od pet do petnajst let zapora. Obsojeni naj bi bili po mnenju sodišča med seboj komunicirali prikrito, v hudodelski združbi pa naj bi bili imeli natančno določene kriminalne vloge.
Odvzeli so mu nezakonito premoženje
Obsojeni Albin Božičnik, Boris Janežič ter Hajni Košir so bili pravnomočno obsojeni, ker naj bi se bili ukvarjali s trgovino z drogo v letih 2012 in 2013. Obsojeni naj bi bili hranili, prevažali, ponujali, redčili in preprodajali kokain v različnih, nedefiniranih količinah. Kokain naj bi ponujali večinoma po 50, 100 in 200 gramov, pri tem pa naj bi bili imeli različne vloge v mednarodni kriminalni hudodelski združbi, kateri naj bi pripadali, največjo naj bi imel Božičnik. Janežiču je sodišče pravnomočno odvzelo za nekaj več kot pol milijona evrov nezakonitega premoženja, ki naj bi si ga bil pridobil s trgovanjem z drogo.
Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo
Hajni Košir, ki smo ga obiskali v zaporu na Dobu, se je skupaj s svojim odvetnikom že septembra 2016 pritožil na vrhovno sodišče. V zahtevi za varstvo zakonitosti sta z odvetnikom navedla vrsto bistvenih kršitev kazenskega postopka, ki naj bi jih bila storila nižjestopenjska sodišča. Vrhovni sodniki so zahtevo za varstvo zakonitosti v celoti zavrnili, zato je Košir z odvetnikom avgusta letos vložil ustavno pritožbo.
Obsojeni zanika, da je bil član kriminalne združbe
Član združbe
Glede domnevnega sodelovanja Hajnija Koširja v mednarodni kriminalni hudodelski združbi je odvetnik v pritožbi na vrhovno sodišče zapisal, da je prvostopenjsko sodišče Koširju očitalo, da je imel v okviru hudodelske združbe vlogo Božičnikovega odjemalca in preprodajalca droge. Poleg tega pa sodišče nikjer ne navaja dokazov, da naj bi bil Košir sploh domnevni član omenjene hudodelske združbe - in kakšna naj bi bila njegova vloga, meni odvetnik. Prav tako sodišče po njegovem prepričanju ni dokazalo, kdo naj bi bili še drugi člani kriminalne združbe, s katerimi naj bi sodeloval Košir. Slednji je poznal le Božičnika, Janežiča pa je prvič videl šele na sojenju na sodišču oziroma v sodni preiskavi. "Najbolj noro pa je to, kar trdi prvostopenjsko sodišče v sodbi, višje pa je potrdilo, da sta bila člana hudodelske združbe tudi oba tajna delavca policije, katerima naj bi jaz ponujal v prodajo drogo. Onadva sta vendarle ravnala na podlagi odredbe o tajnih policijskih ukrepih in sta delala tako, kot jima je naročila policija. Zato ne moreta biti člana hudodelske združbe, kot trdi sodišče, četudi sta morda pri Božičniku skušala izvajati kriminalno dejavnost, ko sta se dogovarjala za nakup kokaina. Vse to je sicer natančno opisal moj odvetnik v pritožbi na vrhovno sodišče," je še dodal Košir. Njegov odvetnik je v pritožbi na vrhovno sodišče še dodal, da bi se morala nižjestopenjska sodišča ukvarjati tudi s tem, ali je imel Košir pri svoji domnevni kriminalni dejavnosti, za katero je obsojen, sploh naklep. Po odvetnikovem mnenju ne more biti izkazan naklep o domnevni Koširjevi kriminalni dejavnosti samo na podlagi Božičnikove navedbe tajnemu delavcu policije na Barju, da naj bi Košir priskrbel kokain. Vrhovno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo, zato je zdaj na potezi Ustavno sodišče.
