(MNENJE) Po božičnem zločinu pri Ptuju: Kako povrniti za zlo? Kazenski pravnik dr. Kovačič Mlinar o načelu "oko za oko"

V Sloveniji kazen dosmrtnega zapora še ni bila izrečena, čeprav jo poznamo že od leta 2008.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je ilustrativna.
Andrej Petelinšek

Storilcu kaznivega dejanja umora po 116. členu KZ-1 (gre pravzaprav za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, na primer na grozovit način, iz koristoljubnosti, maščevanja itd.) je mogoče v vsakem primeru izreči kazen dosmrtnega zapora, kot to izrecno določa drugi odstavek 46. člena KZ-1, torej tudi, če gre le za eno kaznivo dejanje. Če se domnevnemu storilcu očitajo celo tri kazniva dejanja umora, je seveda to kazen nesporno po zakonu dovoljeno izreči. Dejstvo pa je, da v Republiki Sloveniji kazen dosmrtnega zapora še ni bila izrečena, čeprav jo poznamo že od leta 2008. Tudi sicer mi ni znan noben primer, ko bi tožilstvo predlagalo kazen dosmrtnega zapora, čeprav smo imeli že več primerov, ko bi sodišče takšno kazen lahko izreklo.

Blaž Kovačič Mlinar
Osebni arhiv

Načeloma slovenska kazenskopravna stroka ni naklonjena izrekanju kazni dosmrtnega zapora in je uvedbi te kazni tudi skoraj enotno nasprotovala. Dejstvo namreč je, da je takšna kazen po svoji naravi vnaprej nedoločena oziroma nedoločljiva (glede trajanja), kar je v nasprotju z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, ki določa (med drugim) tudi to, da morajo biti kazenske sankcije za kazniva dejanja vnaprej točno določene oziroma določljive (vsaj v razponu), medtem ko kazen dosmrtnega zapora lahko za različne obsojence traja različno dolgo. Poleg tega takšnim obsojencem ni omogočena rehabilitacija v smislu njihove konstruktivne vrnitve v družbo, kar pa naj bi bil (še vedno) eden izmed temeljnih namenov kaznovanja (poleg specialne in generalne prevencije).

Kazenska sankcija namreč ne more biti zgolj sama sebi namen v smislu talionskega načela "oko za oko"(povračilo za povzročeno zlo), ampak mora posamezniku (storilcu) vedno ponuditi možnost, da prepozna zavržnost svojega ravnanja in po prestani kazni zaživi karseda normalno življenje. Dosmrtna kazen takšno možnost zanika, s tem pa v bistvu sporoča tudi to, da smo kot družba nad storilcem obupali in da bo zaporna kazen služila le temu, da se ga trajno odstrani iz družbe, vzroki za njegovo ravnanje pa nas ne zanimajo več. Razumljivo je, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj in posledično tudi širša javnost želijo strogo kaznovanje storilcev, toda kriminološke študije so pokazale, da zgolj visoke zaporne kazni ne zmanjšujejo stopnje kriminalitete, ampak zgolj povečujejo zaporniško populacijo. To pa po mojem privede zgolj do še večje brutalizacije družbe in začaranega kroga nasilja, ki rojeva novo nasilje. Bolj primerno je v takšnih primerih ekstremno težkih kaznivih dejanj uporabiti kazen 30 let zapora, ki jo tudi poznamo v slovenski kazenski zakonodaji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta