Težka naloga je včeraj čakala sodnika Martina Jančarja, predsednika tričlanskega sodnega senata, saj se je v njegovi dvorani znašlo kar 30 obtožencev, ki jih tožilstvo preganja zaradi zavarovalniške goljufije. V treh letih, med 2012 in 2015, naj bi bili v 99 primerih prijavili lažne škodne dogodke na avtih, s čimer naj bi Zavarovalnico Triglav oškodovali za okoli 150 tisoč evrov.
Toliko obtoženih v spremstvu zagovornikov in z dodatnimi pričami je velik logističen zalogaj za katerokoli dvorano na kateremkoli sodišču v državi. V času epidemije pa zaradi preventivnih ukrepov in priporočil NIJZ pravzaprav misija nemogoče. In če so se ob začetku glavne obravnave avgusta lani na okrožnem sodišču v Ljubljani znašli tako, da so narok za veleproces izvedli v dveh dvoranah, med seboj povezanih z videopovezavo, so tokrat storili korak naprej. Premierno je bila namreč uporabljena razpravna dvorana Galerija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki jo je za najmanj pet let najelo ministrstvo za pravosodje. Na tej lokaciji bodo odslej opravljali obravnave v postopkih z večjim številom udeležencev, ki jih zaradi prostorske stiske v Tavčarjevi ulici ni bilo več mogoče izvesti. Največja dvorana tam v normalnih razmerah namreč omogoča prisotnost le okrog 70 ljudi, v času ukrepov in zahtevah po varnostni razdalji med ljudmi pa le okoli 30.
"Pa gremo lepo po vrsti"
Četudi bi prav zaradi toliko obtoženih in zagovornikov morda lahko pričakovali kaos v dvorani, tega zaradi dobre organizacije ni bilo. Na mizah, v ogromni, sodobno opremljeni Galeriji jih je vsaj trideset, so jih čakali listi z njihovimi imeni, med seboj postavljenimi na varni razdalji, vsaka od njih je opremljena z mikrofonom. Kdor je sedel na stolih, postavljenimi za mizami in torej več deset metrov stran od sodnega senata na dvignjenem odru, težav s spremljanjem obravnave ni imel. Akustika v dvorani je namreč odlična, celoten prostor pa opremljen z osmimi TV-zasloni, ki omogočajo spremljanje osrednjega dogajanja. Dvorana je zaradi oken, vgrajenih po njeni celi levi dolžini, svetla, razgled se razprostira na ploščad, po kateri so včeraj številni hiteli na cepljenje.
"Pa gremo lepo po vrsti," si je sodnik Jančar zavihal rokave in kot v šoli preveril prisotnost obtoženih in/ali njihovih zagovornikov. Eni so se javili z dvigom roke, drugi s povišanim glasom. "Pritisnite na tega človečka na mikrofonu. Ko zasveti rdeča lučka, lahko govorite in se vas sliši. Saj ni tako težko," je sodnik podal nekaj tehničnih navodil. Potem je nekako steklo. Zaradi spremembe senata je moral še enkrat pri vseh obtoženih preveriti, ali se bodo zagovarjali ali ne. Večina se jih ni, peščica, ki je bila pripravljena spregovoriti, pa se je sklicevala na to, kar je že povedala v preteklosti.
Obtožnica dolga 172 strani
Zagovarjala se nista ne Zdenko Žinković, lastnik mengeškega podjetja Avto A-Ž, ne cenilec Gregor Krašnja, po mnenju tožilstva idejni vodji domnevne, tri leta trajajoče zavarovalniške goljufije. V 172 strani dolgi obtožnici ostalim 28 domnevnim grešnikom tožilec Matej Peterca očita, da so na osnovi kasko zavarovanj priglasili 99 fiktivnih škodnih dogodkov na avtih, ki se niso nikoli zgodili oziroma vozila sploh niso bila poškodovana. Večina "nesreč" in "poškodb" se je pripetila na parkiriščih v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Trzinu, Vodicah, Kamniku in okolici, še piše v obtožnici. Zgodbe naj bi si bile skoraj do pike enake – fiktivni dogodek je bil prijavljen zavarovalnici, cenilec Krašnja je avto pregledal in ocenil "škodo", mehanik Živković pa naj bi jo popravil.
Nekateri obtoženi so že v preiskavi zatrdili, da ob prijavi škode niso lagali, saj se je vse zgodilo tako, kot so opisali. Ali je bilo to res, bo sodni senat ugotavljal tudi s pomočjo prič in izvedencev, s katerimi se bodo obtoženi lahko soočili. In kam je šel denar od zavarovalnice? Domnevno v Živkovićev žep, ki naj bi tudi v imenu obtoženih urejal vso potrebno dokumentacijo. Ko so denar dobili, naj bi ga izročili njemu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
