Nov poskus obrambe za izločitev senata, ki sodi mamilarski združbi

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je odločil o predlogu odvetnika Benjamina Peternela, ki je zahteval izločitev sodnega senata in njegovega predsednika Srečka Škerbca, ki sodi Alešu Zupančiču in soobtoženim zaradi trgovine z drogo. Uradno ni znano, kakšna je odločitev, saj stranke sklepa predsednika sodišča še niso prejele, neuradno pa je slišati, da zagovornik ni uspel z zahtevo, kar pa še ne pomeni, da se bo proces nadaljeval pred istim senatom. Pogačnik je namreč dobil na mizo še eno zahtevo za izločitev senata, ki jo je vložil odvetnik Anže Mlinarič.

Štirim podelili status zaščitene priče

Poročali smo že, da je odvetnik Peternel, ki brani obtoženega Jureta Močnika, zahteval izločitev senata zato, ker se je po njegovem sodni senat v besedilu sklepa, v katerem je odločal o tem, ali bo policijskim uslužbencem podelil status zaščitene priče, vnaprej opredelil o krivdi obtoženih. V sklepu je več trditev senata, ki po mnenju obrambe obtožene obsojajo že vnaprej. V konkretnem sklepu, ki ga je sodišče izdalo 16. novembra, je sodišče štirim delavcem policije podelilo status zaščitene priče, čeravno je tožilka Tamara Gregorčič to predlagala le za dva kriminalista. Po Peternelovi zahtevi za izločitev senata, s katero ta po naših podatkih ni uspel, se je za enako potezo odločil še odvetnik Mlinarič, ki brani Branka Šćulijo. Tudi njega je zmotilo navajanje senata, da je iz ravnanja obtoženih med kriminalistično preiskavo zaznati resno grožnjo, uperjeno v uslužbence policije. Senat se je skliceval na sporočilo med Šćulijo in Zupančičem, poslano prek kriptiranega telefona. To sporočilo naj bi bil Šćulija pokazal tajnemu delavcu (TD5). Sporočilo govori o posledicah, ki bi nastale v primeru kraje kokaina. Zupančič naj bi bil zapisal Šćuliji, "da bi bilo polomljenih več hrbtenic in invalidskih vozičkov". Sporočilo je bilo sicer poslano med Šćulijo in XYnovim - slednji naj bi bil po mnenju senata prav Zupančič -, iz njega pa naj bi bilo razvidno, kako nevarna je bila kriminalna združba.

Kršena pravica do nepristranskega sojenja

Odvetnik Mlinarič navaja, da podatek o konkretnem sporočilu ne drži. Iz zaslišanja TD5 na eni izmed glavnih obravnav ne izhaja, da je XYnovi prav Zupančič, ki naj bi bil omenjeno sporočilo poslal Šćuliji. TD5 tudi ni povedal, da mu je Šćulija pokazal to sporočilo. "Ker dokazni postopek še ni končan in ni podane dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, kakor se zapiše v sodbi, ne more biti podana že dokazna ocena in stališče senata o dokazanem dejanskem stanju. Takšna ocena se bo lahko, če bo iz vseh izvedenih dokazov to izhajalo, naredila šele ob koncu dokaznega postopka. Zato je senat v obrazložitvi sklepa, izdanem 16. novembra, prejudiciral dejansko stanje in prejudiciral dokazno oceno," meni Mlinarič. Navaja še, da so se s takšno obrazložitvijo člani senata že opredelili do tega, da so obtoženci v tem postopku člani hudodelske združbe in da je obtoženi Zupančič uporabljal naziv XYnovi ter da je organizator prevoza kokaina iz Južne Amerike. Vse navedene zaključke pa je senat storil še pred izvedbo vseh dokazov, prav tako še pred zaslišanjem vseh tajnih delavcev. S tem je obtoženemu Šćuliji in preostalim obtoženim v tem kazenskem postopku kršena pravica do nepristranskega sojenja, saj je senat že zavzel več stališč o vlogi obtožencev in sprejel dokazno oceno. Mlinarič zato zaključuje, da bi moral biti senat zaradi svoje pristranskosti brez vsakršnega dvoma izločen iz predmetnega postopka.