Na slovenskih cestah je po podatkih Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) od leta 2015 do lani umrlo 73 kolesarjev. S temi podatki v zvezi niso zadovoljni, je na tiskovni konferenci na Vranskem povedal generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek. Največ umrlih kolesarjev je bilo leta 2015, in sicer 14, lani pa jih je umrlo deset. Kolesarjenje je po Kostanjškovih besedah že več let v strmem vzponu, kar je postalo opazno tudi v koronakrizi in tudi z naraščajočim številom električnih koles. Prav s prihodom slednjih se pojavlja nova oblika kolesarjenja – primestno kolesarjenje, kar pomeni, da je postalo e-kolo nadomestilo za nekatere relacije z osebnim avtomobilom, je pa seveda izbira tega prevoznega sredstva odvisna od vremena, letnega časa, razpoložljive infrastrukture ter varovanih in pokritih parkirnih mest za kolesa.
Pomoč tudi za kolesarje
Generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Jure Kostanjšek je izpostavil, da AMZS že dolgo ni več le "avtomobilski" klub, temveč se transformira v "mobilnostni" klub. AMZS že drugo leto zapored izvaja pomoč na cesti za kolesarje, tudi na Hrvaškem, kjer dopustuje veliko Slovencev, se pa dogovarjajo še z nekaterimi sorodnimi avtomobilskimi klubi sosednjih in bližnjih držav, da bi to storitev še razširili, je poudaril Kostanjšek. Ob klicu na 1987 ali prek brezplačne mobilne aplikacije AMZS vam bodo mehaniki AMZS pomagali zamenjati zračnico ali pa vas in vaše kolo odpeljali do izbranega servisa, domov ali na izbran naslov v Sloveniji.
Narašča tudi število kršitev
"Še vedno opažamo, da precej kolesarjev tudi na cestah, kjer so kolesarske steze, raje uporablja cesto. Opažamo težave z vzdrževanjem kolesarskih površin in poškodbe vozišča, napačno rabo talne signalizacije, predvsem na občinski ravni, kjer gre za nerazumevanje talne označbe, ki nakazuje prometni pas, namenjen mešanemu prometu. Novost, ki voznikom prav gotovo ni bila dobro predstavljena, so ceste, kjer so zabrisane sredinske ločilne črte, ki razmejujejo smerni vozišči, ter vrisani kolesarski pasovi s črtkano ločilno črto. Rešitev je lahko zavajajoča," je še opozoril Kostanjšek.
Direktor Agencije RS za varnost prometa (AVP) Jože Hribar je nizal podatke, da so na letni ravni kolesarji udeleženi v 1300 prometnih nesrečah, število hudih poškodb pri kolesarjih pa se je v zadnjih letih povečalo za 15 odstotkov. "Izpostavljeni so zlasti starejši kolesarji. Med letoma 2016 in 2021 je umrlo največ kolesarjev iz starostnih skupin med 55. in 64. letom in nad 65 let. Največ hudo poškodovanih je bilo v skupini nad 65 let," je poudaril Hribar. Med vzroki nesreč, katerih povzročitelji so kolesarji, izstopa neprilagojena hitrost, prav tako nepravilna stran oziroma smer vožnje. Direktor AVP je izpostavil tudi, da so v povprečju v zadnjem večletnem obdobju okrog dve tretjini smrtnih kolesarskih prometnih nesreč povzročili kolesarji sami.
"Ker so poškodbe glave ene pogostejših poškodb v prometnih nesrečah, se priporoča uporaba kolesarske čelade za vse kolesarje, ne le do 18. leta, kot je to obveza po zakonu," je še poudaril Hribar. In dodal, da med kolesarji narašča število kršitev cestnoprometnih predpisov, tudi s področja uporabe mobilnega telefona.
Na cesti nisi sam
Višji policijski inšpektor v sektorju prometne policije na Generalni policijski upravi Matjaž Leskovar je ocenil, da je na slovenskih cestah vse več kolesarjev in da jih vse več uživa alkohol pred vožnjo s kolesom. Tako so leta 2018 zaznali 110 opitih kolesarjev, leta 2020 pa 150. Po njegovih besedah kolesarji pogosto ne upoštevajo prometne signalizacije, vse večja je uporaba mobilnega telefona med vožnjo s kolesom, policisti opažajo tudi vožnjo na zadnjih kolesih.
Miroslav Cvjetičanin, avtor kolesarskih vsebin za AMZS Motorevijo, je izpostavil, da se je lani zgodil pravi prodajni bum koles in kolesarske opreme. Prodanih je bilo namreč 80.000 koles, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. Kolesarjem, preden zavrtijo pedale, svetuje, naj preverijo, ali je kolo tehnično brezhibno, poskrbijo za primerna in svetla oblačila, na glavo naj si vselej poveznejo zaščitno čelado, če se odpravljajo na daljšo pot, naj imajo s sabo napitek in prigrizek. Še posebej priporoča uporabo utripajoče rdeče lučke, da povečajo svojo vidnost v prometu. Priporočljiva oprema vsakega kolesarja so tudi mini tlačilka, orodje in rezervna zračnica. "Razmišljaj s svojo glavo in se zavedaj, da na cesti nisi sam," je dodal in izpostavil še nekaj osnovnih pravil varne vožnje s kolesom. Med drugim, kako pomembno je, da kolesarji vozijo vsaj pol metra od roba cestišča, ter kako voziti v skupini – največ šest kolesarjev, ki vozijo drug za drugim in ne z balanco ob balanci.
