Ribje konzerve, električne zobne ščetke, čokolada, žgane pijače ... Je epidemija, ki poglablja stiske ljudi, povečala število tatvin?

V Sparu na splošno ne beležijo veliko poskusov tatvin, do zdaj so jih zaznali na oddelku z gospodinjskimi in elektronskimi pripomočki, "kjer so najbolj zanimivi GSM aparati, prenosniki, električne zobne ščetke, slušalke in pralni praški znanih blagovnih znamk, poleg tega pa tudi kozmetika višjega cenovnega razreda, bižuterija, sladkarije, ribje konzerve in žgane pijače popularnih blagovnih znamk". V vseh poslovnih enotah Spar in Interspar imajo sklenjene tudi pogodbe z varnostnimi službami, ki zagotavljajo fizično varovanje prodajnih izdelkov in v primeru kraje postopajo skladno s pooblastili. 

Tudi v Mercatorju se občasno soočajo s podobnimi poskusi, kdaj pa tudi z drznimi tatvinami in ropi. "Težko govorimo o kakem povprečju, saj ima Mercator veliko trgovin različnih velikosti na vseh območjih in so taki dogodki naključni. Pri poskusih kraj v trgovini v času obratovanja gre običajno za poskuse kraj manjših izdelkov, pri tatvinah z vlomi gre največkrat za poskus kraje cigaret, pri ropih pa za poskuse odtujitve gotovine." Kot povedo, so njihove trgovine dobro tehnično varovane, gotovino varnostniki redno odvažajo, tako da ni v blagajnah nikoli večjih vsot. Ob vsakem poskusu kraje, tatvini ali ropu pa takoj pokličejo policijo, ki je na kraju dogodka v nekaj minutah. 

Alkohol, čokolada, kozmetika ...

V Hoferju pravijo, da so skladno s predpisi primorani vsako tatvino prijaviti pristojnim organom, enako velja za morebitne nasilne primere. "Najeto imamo varnostno službo, ki je prisotna v številnih trgovinah po Sloveniji. Z namenom preprečevanja tatvin so trgovine opremljene z varnostnimi kamerami, na vhodih in izhodih trgovin so nameščeni senzorji."

Letno zabeležijo tatvine najrazličnejših predmetov, med katerimi so najpogostejša oblačila, suhomesnati izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolada in kozmetika. 

V Lidlu se, kot pravijo, srečujejo s tako imenovano bagatelno kriminaliteto, torej gre za tatvine predmetov manjše vrednosti. Na leto imajo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj. "Odtujeno blago pa zajema prehrambne kot tudi neprehrambne izdelke. Vsako tatvino obravnavamo skrajno resno, tako tudi naša interna pravila določajo, da vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavimo policiji."

So stiske zaradi epidemije povečale število tatvin v trgovinah?

Na Generalni policijski upravi (GPU) pravijo, da je skupno število tatvin v prodajalnah v zadnjih letih razmeroma konstantno in se giblje od 3279 kaznivih dejanj v letu 2017 do 3839 kaznivih dejanj v letu 2019. Zadnji dve leti beležijo rahel padec števila kaznivih dejanj tatvin v prodajalnah.

Policija pri obravnavi tatvin v trgovinah zaznava največje število tatvin v vrednosti do 500 evrov. Tovrstnih tatvin je bilo v lanskem letu 2785. Povprečna škoda na eno tatvino je bila 104 evrov. "To so večinoma tatvine izdelkov nižje vrednosti v živilskih trgovinah," pojasnjujejo na GPU. Tatvine z materialno škodo nad 500 evrov večinoma obravnavajo v neživilskih trgovinah, to so predvsem raznovrstne tehnične, športne in gradbene trgovine. Storilci tam najpogosteje odtujijo tehnično blago - GSM naprave, tablice, fotoaparate in podobno -, oblačila, športne rekvizite, gradbene izdelke ... Policija je v letu 2021 obravnavala 456 tatvin s škodo nad 500 evrov. Povprečna škoda na eno tatvino je bila 1016 evrov. 

Na policiji pravijo, da epidemija covida-19 ni bistveno poslabšala problematike tatvin v trgovinah, v zadnjih dveh letih beležijo celo rahel upad števila prijavljenih kaznivih dejanj.

Tudi v trgovinah povečanja števila tatvin ne opazijo, v Mercatorju dodajo le, da se je povečalo število kršitev javnega reda in miru, povezanih s preverjanjem PCT pogojev.