Slovenija trenutno išče 450 oseb, od tega 154 v tujini. Najstarejši primer je iz leta 1991

Slovenska policija na nacionalni ravni trenutno išče 450 oseb, od tega 154 tudi na mednarodni ravni - njihovi podatki se nahajajo tudi v Interpolovem in schengenskem informacijskem sistemu, kar pomeni, da so slovenska sodišča izdala mednarodno tiralico in/ali evropski nalog za prijetje in predajo. Najdlje iskana oseba se na seznamu slovenske policije nahaja že od leta 1991. Janez Žabkar, vodja oddelka SIRENE na Generalni policijski upravi, razlaga, koga išče policija kot iskano osebo in kako.

SIS uporablja 31 držav, Interpolovo bazo pa 194

Ob včlanitvi v EU je Slovenija prevzela obveznost vzpostavitve pravnega režima med državami članicami EU. Tako kot druge države članice je ustanovila nacionalni organ, urad SIRENE (ta kratica je sestavljena iz angleških besed Supplementary Information Request at National Entry, kar v prevodu pomeni izmenjava dopolnilnih informacij na nacionalni ravni). Nacionalni urad za Slovenijo je organiziran kot oddelek znotraj sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Urad deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu ter zagotavlja izmenjavo in razpoložljivost vseh dopolnilnih informacij v zvezi z razpisi ukrepov ter omogoča sprejemanje zahtevanih ukrepov, ko so razpisi za osebe ali predmete, vneseni v schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II), in se te osebe ali predmeti ob iskanju najdejo med zadetki. Uradi SIRENE so odgovorni za nemoteno delovanje nacionalnih delov SIS II in sprejemajo ukrepe v skladu z zakonodajo s tega področja. "Policija razpiše iskanje v nacionalnem, Interpolovem in schengenskem informacijskem sistemu na podlagi odredbe sodišča ali direktorja zavoda za prestajanje kazni. Iskana oseba se znajde v policijski nacionalni bazi, če pa je verjetno, da je iskana oseba v tujini, se lahko razpiše ukrep iskanja tudi v mednarodnih bazah. SIS trenutno uporablja 31 držav, članice EU in pridružitvene članice, Norveška, Islandija, Liechtenstein in Švica, Interpolovo bazo pa uporablja trenutno 194 držav. Na seznamu iskanih oseb, za katerimi je razpisana odredba za tiralico, odredba za privedbo, mednarodna tiralica ali evropski nalog za prijetje in predajo, se znajdejo osebe, obdolžene ali obsojene kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti, in osebe, ki so pobegnile iz zavoda za prestajanje zaporne kazni ali zavodskega ukrepa," pravi Žabkar. Schengenski informacijski sistem je elektronska zbirka podatkov o razpisih za osebe in predmete, pogodbenica, ki razpiše ukrep, določi, ali je zadeva dovolj pomembna, da upravičuje vnos razpisa ukrepa v SIS. Postopek vnosa razpisa in nadaljnja komunikacija ob zadetku sta natančno določena s schengenskim pravnim redom, vsaka država članica pa je odgovorna za podatke, ki jih je vnesla v SIS. Podoben sistem velja tudi za Interpolovo bazo iskanih oseb, razlika je le, da morajo v danem primeru države članice upoštevati pravila, ki pa niso pravno zavezujoča, kot to ureja pravna zakonodaja EU, dodaja Žabkar.

Javno iskanje zgolj nekaterih oseb

Na vprašanje, zakaj se zgolj nekatere osebe znajdejo na javno objavljenem seznamu iskanih oseb spletne strani slovenske policije oziroma Interpolove spletne strani, ki išče iskane osebe, Žabkar odgovarja: "Slovenska policija sme v skladu z nacionalno zakonodajo uporabljati tudi sredstva javnega obveščanja, preko katerih javnost seznani o tiralici, kadar oceni, da je to potrebno." Pri iskanju oseb zelo uspešno delujejo policijske enote za ciljno iskanje oseb: FAST (angl. Fugitive Active Search Team), mreže ENFAST (angl. European Network of Fugitive Active Search Teams), ki so ustanovljene že v skoraj vseh državah EU, med drugim tudi v Sloveniji. "Vzpostavitev mreže ENFAST se je izkazala za zelo dober sistem, saj gre za hitrejši, direktni način komuniciranja med državami oziroma zaposlenimi v teh enotah pri izmenjavi podatkov o iskanih osebah in samem iskanju. Slovenska enota za ciljno iskanje, ki deluje znotraj Generalne policijske uprave, je bila zelo uspešna pri iskanju slovenskega državljana, ki ga je iskala Slovenija, vedelo pa se je, da se nahaja v Kanadi. Ta oseba je bila lani oktobra v Kanadi prijeta, decembra je že bila v priporu v Sloveniji," dodaja Žabkar, ki ne govori o konkretnih imenih. A ni težko razbrati, da gre za primer slovenskega poslovneža Sergeja Racmana, ki ga je Slovenija iskala zaradi kazenskega postopka v zvezi s klubom Marina, kjer naj bi bil Racman s soobtoženimi storil kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Sojenje poteka na koprskem okrožnem sodišču.

Tuje države ne želijo izročiti slovenskih državljanov

​Janez Žabkar dodaja, da kadar slovenski organi pregona razpolagajo s podatki, kje v tujini se nahaja iskana oseba, to državo zaprosijo za pomoč pri iskanju te osebe. Predvsem, da se ugotovi, kje natančno se nahaja, in če je oseba najdena, zaradi predaje oziroma izročitve iskanega Sloveniji. Včasih se pri tem lahko tudi zatakne, saj ta država Sloveniji noče predati ali izročiti iskane osebe in kot razlog za to navaja svoje ustavne ali druge razloge. "Zato se včasih Slovenija prek pristojnih organov odloči, da državo, kjer se nahaja naša iskana oseba in ni izgledov, da bi jo ta država predala ali izročila Sloveniji, zaprosi, da prevzame kazenski pregon zoper to osebo," dodaja Žabkar.

Po naših podatkih so tri osebe na begu v Združenih arabskih emiratih (ZEA), med njimi tudi Leonardo F. Peklar, nekdanji direktor in lastnik svetovalne družbe Socius ter nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma. Od leta 2013 je v Dubaju. Ker je slovenskim organom pregona že nekaj let nedosegljiv, čeprav sta za njim razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo, je bil kazenski postopek zaradi oškodovanja Mobitela zoper njega oktobra 2017 začasno izločen.

Sicer pa je bilo leta 2019 v Sloveniji na podlagi tujih razpisov prijetih 105 oseb, ki so bile uspešno predane oziroma izročene tujim varnostnim organom, v istem letu pa je bilo na podlagi slovenskih razpisov v tujini izsledenih 49 iskanih oseb, ki so bile predane oziroma izročene Sloveniji. Lani sta se ti številki zaradi epidemije, povezane s koronavirusom, skoraj razpolovili. Do včeraj je Slovenija letos opravila že 31 predaj oziroma izročitev tujim varnostnim organom, 14 oseb pa je bilo predanih oziroma izročenih Sloveniji.