Štiri leta po prijavi ruškega podjetnika sojenje v aferi Lon: Kavo s koruptivnim bančnikom je pila 45 sekund

Nekdanji vodja mariborske poslovne enote hranilnice Lon Matjaž Majcan in notar Gorazd Šifrer tudi štiri leta po izbruhu afere, povezane z domnevno sumljivimi bančnimi posli in izsiljevanjem podjetnika Veselina Djurovića, lastnika ruškega podjetja Agroruše, ki je (šele) lani zdrknilo v stečaj, veljata za glavna akterja v zgodbi. Njuna zagovornika Žiga Stamenkovič in Aljaž Jambrovič sta se trudila, da bi pred pričetkom sojenja iz kazenskega spisa izločila posnetek sestanka, na katerem ju je Djurović na skrivaj posnel. Zatrjevala sta, da je posnetek nezakonit, a s svojo zahtevo nista uspela.

Hvalil se mu je o zvezah v NKBM

Sporni posnetek je Djurović odnesel na policijo in prijavil, da je Majcan od njega hotel izsiliti denar v zameno za delni odpis njegovega kredita v NKBM. Bančnik je poslovnežu, ki je že vrsto let v finančnih težavah, januarja 2018 zagotavljal, da če bo položil 170 tisoč evrov pri notarju Šifrerju in sklenil notarski sporazum, bo za družbo Agroruše pri NKBM uredil 50-odstotni odpis obveznosti do banke, to je kar 1,7 milijona evrov. Če denarja ne bo "izpljunil", bo njegova firma pristala v stečaju, je Djurovića svaril Majcan in se mu hvalil, da ima zveze pri zaposlenih v NKBM, ki imajo pri urejanju prestrukturiranj kreditov večjo moč kot Američani, tedanji lastniki banke.

Majcan je Djuroviću prinesel osnutek notarskega sporazuma in podjetniku zagotavljal, da je tako rešil že več gospodarskih subjektov. Odpeljal ga je k Šifrerju in ta je podjetnika prepričeval, naj Majcanu verjame, saj "ni blefer" in da je na enak način izpeljal prestrukturiranje kreditov družbe Komunaprojekt, katere direktor je Ivan Bezjak. Djurović na provizijo oziroma podkupnino za prestrukturiranje kredita ni pristal, je pa pogovore z Majcanom in Šifrerjem posnel.

Ustna kazenska ovadba, podkrepljena z video-zvočnim posnetkom sestanka med Majcanom in Djurovićem v trgovskem centru City, in posnetek dogajanja v Šifrerjevem notariatu sta bila podlaga za uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Majcana in Šifrerja. V telefonske pogovore z bančnikom se je ujel marsikdo, zaradi njih pa zdaj poleg Majcana in Šifrerja na zatožni klopi sedijo le še zastopnica družbe KD Finance Marjeta Tominc, Nataša Matijevič, leta 2018 zaposlena v Snagi, in direktor Klemaks gradnje Sebastijan Selinšek.

Investicija blizu pol milijona evrov

Matijevičevi in Selinšku tožilstvo očita koruptivno ravnanje pri projektu prenove strehe glavne mariborske avtobusne postaje, Tominčevo pa tožilstvo bremeni, da je glavnima obtoženima pomagala oprati del sporne nagrade, ki jo je Bezjak položil na notarjev račun, misleč, da mu je odpis obveznosti Komunaprojekta do NKBM uredil Majcan. Notar Šifrer je Majcanu izplačal 60 tisoč evrov, 70 tisoč evrov pa je po Majcanovem navodilu nakazal na račun družbe K2 Finance, d.o.o., katere zastopnica je Tominčeva, ki je z Majcanom domnevno sklenila posojilno pogodbo z namenom, da bi prikazala zakonitost nakazila in hrambe denarja, nakar je bilo 70 tisočakov v manjših zneskih nakazanih Majcanu.

Tako kot že na lanskem predobravnavnem naroku je vseh pet krivdo odločno zanikalo tudi na glavni obravnavi, ki jo je sodnik Boštjan Polegek zagnal prejšnji teden. Majcan, Šifrer, Selinšek in Tominškova so sodniku pojasnili, da se v začetni fazi sojenja ne bodo zagovarjali niti odgovarjali na vprašanja, Nataša Matijevič pa je spregovorila in nekdanjega bančnika močno obremenila.

Tožilstvo ji očita, da je pri izbiri ponudnika za obnovo strehe na avtobusni postaji dala prednost Selinškovemu podjetju in da je kot protiuslugo za to zase in za Majcana zahtevala 10 tisoč evrov. Naj pri tem spomnimo, da so se pred obnovo strehe predstavniki etažnih lastnikov - mariborske občine in manjših etažnih lastnikov ter Snaga kot upravni poslovnega dela stavbe avtobusne postaje odločili sanacijo strehe financirati iz rezervnega sklada in se tudi zadolžiti. Snaga je v letu 2018 pridobila kredit pri banki Lon v imenu etažnih lastnikov. Vrednost investicije je bila slabih 496 tisoč evrov, kredit pa sklenjen za 15 let.

Na sestanke je pristajala s figo v žepu

V uvodu dolgega zagovora je Matijevičeva poudarila, da nikoli v življenju ni niti zahtevala niti sprejela nedovoljene nagrade zase ali za kogarkoli drugega, glede očitka, da je protežirala Selinškovo firmo pri izboru, pa je pojasnila, da na to ni mogla vplivati, saj je bila njega naloga zgolj poiskati ponudbe pri več potencialnih izvajalcih za obnovo strehe in urediti bančno posojilo za izvedbo projekta. "To ni bil javni razpis. Bilo je povabilo k oddaji ponudbe," je spomnila obtožena. Etažni lastniki so se za Klemaks gradnje odločili zaradi cene, na katero je dal še odstotek popusta. "Mercator (eden od etažnih lastnikov, op. p.) ima svojo investicijsko službo. Prepričana sem, da bi me kontaktirali in povedali, da imajo cenejšega ponudnika," je Matijevića pojasnjevala tožilki Mojci Žura Petan, njo pa je najbolj od vsega zanimalo, kolikokrat, kdaj in kje se je obtožena srečala z Majcanom.

Kot ves čas svojega zagovora je Matijevičeva suvereno in odkritosrčno delovala tudi v odgovorih na tožilkina vprašanja. Pojasnila je, da so imeli z Majcanom velike težave pri dogovarjanju okrog kredita. Ko ga en teden ni bilo v službi, je izkoristila priložnost, ki so ji jo ponudili v banki Lon. In to, da se lahko glede kredita obrne na osebo v celjski poslovalnici. "Gospod je prišel v Maribor, kooperativen je bil pri dogovoru za sklenitev pogodbe in zadevo smo rešili," se je spominjala obtožena. Kot je zatrdila, se je zunaj bančne poslovalnice z Majcanom srečala enkrat samkrat. "Predlagal je sestanek v neki gostilni. Bila sva na kavi, ja, vendar je trajala le 45 sekund. Ko mi je rekel, da ima dogovorjeno, da mu bo Selinšek dal 10 tisoč evrov in da lahko tudi jaz kaj dobim, če bom pridna, sem vstala in zapustila lokal," je razkrila o Majcanu.

Tožilke z odgovorom očitno ni zadovoljila, saj jo je še večkrat vprašala, ali se je zunaj poslovalnice srečala z Majcanom. Matijevičevi je bilo jasno, da jo tožilka "lovi" zaradi slišanega v telefonskih prisluhih, ki jih je mogoče razumeti tako, da je tu in tam pristala na sestanek z Majcanom. "Prosim, razumite me. Če vam rečem, da se nisem dobivala z njim, se nisem. Matjaž Majcan je bil v tej naši zadevi ključna oseba, s katero bi posel pripeljali do konca. Zelo je pritiskal na vse. Pogosto je klical in v poslu je tako, da daš takemu človeku upanje, da se boš dobil z njim, četudi veš, da se ne boš," se je Matijevičeva trudila tožilki dopovedati, da je v kakšnem od pogovorov na sestanek z Majcanom pristala s figo v žepu, da bi se nadležnega, kakršen je bil, čim prej znebila.

Majcan na njene besede ni rekel nič, oglasil se ni niti Selinšek, ki v sodni preiskavi ni zanikal, da se je z Majcanom dogovarjal o nagradi. "Zagotavljal mi je, da mi lahko pridobi kvalitetne informacije glede posla. Tri procente je Majcan zahteval od mene, v njegovi izjavi nisem videl nič spornega. Razumel sem jo kot lobiranje, nič nezakonitega," je Selinšek pojasnil v sodni preiskavi, prejšnji teden pa se je tako kot Majcan, Šifrer in Tominčeva tudi on odločil, da še ni napočil čas, da na sojenju spregovori.

Zaviti v molk najbrž čakajo, da o zadevi prvi spregovori Veselin Djurović, ki je bivšega bančnika in notarja na skrivaj posnel in proti njima sprožil kazenski postopek. Sodišče njegovo pričanje načrtuje v maju.