Trgovina z ljudmi v nočnem klubu v Šentilju: Zaradi afere Tropicana štirje v sodno preiskavo, Bojan Belna ni več osumljen

Trinajst hišnih preiskav, pet aretacij, zaseg gotovine, na kupe dokumentov in elektronskih naprav je bil marca letos rezultat dolgoletne akcije kriminalistične policije, ki je od leta 2016 preiskovala sumljivo dogajanje v nočnem klubu Tropicana v Šentilju. Zaradi domnevne vpletenosti v trgovino z ljudmi, ki se je v nočnem klubu odvijala že od leta 2012, so morali v policijsko pridržanje lastnik kluba in dolgoletni šentiljski občinski svetnik SDS Bojan Belna, Samo Robar, Leonardo Kozar, najemnik kluba Zlatko Župec in njegova žena Milka Elizabeth Acevedo Parra, a so bili vsi kmalu na prostosti.

Očitki o pranju denarja zvodeneli

Zoper peterico je tožilec Jože Levašič iz specializiranega državnega tožilstva vložil zahtevo za uvedbo sodne preiskave. Mariborsko okrožno sodišče je o zahtevi odločilo in nedavno preiskavo uvedlo zoper štiri obdolžene, so potrdili v uradu predsednice sodišča Alenke Zadravec, niso pa razkrili, za katerega od sprva petih obdolženih preiskovalni sodnik ni soglašal z uvedbo preiskave.

Neuradno, a iz zanesljivih virov smo izvedeli, da sodna preiskava zaradi trgovine z ljudmi ni uvedena zoper lastnika kluba Bojana Belno. Kriminalisti so lokalnemu politiku, ki je nočni klub že pred leti oddal v najem, očitali, da je bil skupaj s še sedmimi ovadenimi član hudodelske združbe, ki je v nočnem klubu Tropicana, nekdanji diskoteki Yucatan v Šentilju, zlorabljala prostitucijo. Vodja mariborskih kriminalistov Beno Meglič je na marčevski tiskovni konferenci o Belni celo razkril, da ga skupaj z Župcem sumijo pranja denarja, pridobljenega iz 38 kaznivih dejanj, vendar ga policija zaradi tega očitka naposled ni ovadila.

Trgovina z ljudmi se je v šentiljskem klubu dogajala že od leta 2012. Uradno je to policiji na ušesa prišlo v letu 2016, domnevno kriminalno združbo pa so razbili marca letos. Ob čudenju novinarjev na tiskovni konferenci, zakaj so preiskovalci s sklepno akcijo čakali tako dolgo, je Meglič marca pojasnil, da je bilo s klasičnimi metodami policijskega dela preiskovanje primera zelo oteženo, "predvsem iz razloga nepripravljenosti žrtev, da spregovorijo, seveda v povezavi s strahom in podrejenim položajem, v katerega jih postavijo člani hudodelskih združb". Kriminalisti so prikrite ukrepe proti osumljenim uvedli šele v letu 2019 in kasneje v akcijo vključili tudi tajna delavca. Policist pod krinko je tako v klubu Tropicana tik pred sklepno akcijo vnaprej plačal za spolno storitev, se dogovoril, da pride v sredo, 10. marca, a ni prišel sam, ampak z več deset preiskovalci, ki so morali vdreti v klub. Ta dan so policisti v objektu identificirali štiri žrtve trgovine z ljudmi. V postopek so preiskovalci nemudoma vključili predstavnike nevladne organizacije, ki je informirala žrtve o njihovih pravicah in vsem štirim ponudila možnost vključitve v takojšnjo krizno namestitev brez obvez za 30 dni, a se ni hotela nobena vključiti v program.

Policija naštela 38 žrtev

Vseh žensk, ki sta jih Župec in njegova žena v zadnjih devetih letih domnevno zvabila v klub pod pretvezo, da bodo delale kot natakarice, nakar so se morale prostituirati, je bilo po ugotovitvah kriminalistov 38. Združba je na njihov račun pridobila protipravno premoženjsko korist najmanj 207.500 evrov. Večina žrtev je bila državljank Dominikanske republike, bile pa so tudi iz Srbije, Romunije, Paragvaja, Hrvaške, Venezuele, Kolumbije, Ukrajine in celo iz Slovenije. V klubu so se morale prostituirati v za to urejenih sobah, vsaka je bila opremljena z masažno kadjo, cena prostitucije in z njo povezanih spolnih dejanj pa je bila vnaprej določena: 140 evrov za eno uro, 70 evrov za pol ure. Stranke so za spolnost plačale hudodelski združbi, ta je nato le del zaslužka predala žrtvam, z njim pa so žrtve morale poplačati dolg, ki je nastal zaradi potovanja iz njihove države v Slovenijo. Šele ko so dolg odplačale, so od prostitucije dobivale svoj delež. Prostituirati so se lahko prenehale šele, ko jim je hudodelska združba to dovolila oziroma ko so tudi same pod pretvezo dobro plačanega dela privabile vsaj dve ženski, ki sta nato morali služiti s prostitucijo.

Župec je po trditvah preiskovalcev organiziral stalni nadzor nad žrtvami, tudi z videonadzornim sistemom, ki ga je namestil v prostorih nočnega lokala, in jih s tem prisilil, da so mu bile vdane, pokorne in vedno na razpolago. Nadziral naj bi jih bil tudi v njihovem prostem času, da se ne bi prostituirale za svoj žep. Za nekatere od žrtev so člani združbe zaradi pridobitve dovoljenja za bivanje pri nas zagotovili fiktivno poroko s slovenskimi državljani, nakar stanovanj niso smele zapuščati brez prisotnosti svojih "zakonskih partnerjev", je še marca razkril prvi kriminalist mariborske policijske uprave.