Damijana Žišt
"Pritožbi državne tožilke dr. Katarine Bergant in odvetnika Milana Krstića se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje," je zapisano v sodbi višjega sodišča v primeru suspendiranega zdravnika Ivana Radana, nazadnje zaposlenega na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Sodni senat ljubljanskih višjih sodnic - Silvane Vrebac Arifin, Mateje Lužovac in Tatjane Merčun - je tako v celoti potrdil sodbo Ivanu Radanu, izrečeno pred sodnim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča. Senatu je predsedoval okrožni sodnik Martin Jančar in 6. novembra 2018 Radana oprostil vseh štirih očitanih ubojev. Oprostilna sodba je zdaj pravnomočna.
Smrt ni bila posledica kaznivega dejanja
Spomnimo. Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je razsodil, da smrt štirih Radanovih pacientov ni bila posledica kaznivega dejanja, pri čemer se je skliceval predvsem na mnenje avstrijskega izvedenca dr. Wolfganga Krölla. Radan je bil tudi obtožen, da je predstojniku nevrološke klinike izročil ponarejeno dokazilo o zdravljenju na dunajski kliniki, da bi upravičil svoje bolniške odsotnosti. Sodišče ga je oprostilo, češ da ponarejeni dokument ni povzročil nobenih pravnih posledic. Tudi v obtoženčevem predpisovanju enormnih količin zdravil, predvsem psihoaktivnega pomirjevala Xanax samemu sebi, svojcem in prijateljem (v dveh letih 861 receptov), sodišče kazenske odgovornosti ni našlo. Odločitev je utemeljilo predvsem s slabo reguliranostjo tega področja. V fotografiranju pacientov na intenzivni negi brez dovoljenja pa je sodišče kaznivo dejanje videlo, a je Radana vseeno oprostilo zaradi "očitne nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila razsodba".
Tožilstvo terjalo 20 let zapora
Sojenje Ivanu Radanu na ljubljanskem okrožnem sodišču je trajalo skoraj tri leta. Tožilka Katarina Bergant je za Radana zahtevala 20 let zapora in prepoved opravljanja dela. Predsednik senata Martin Jančar je oprostilno sodbo spisal na 418 straneh in v 892 točkah pojasnil, zakaj je sodišče obtoženega oprostilo. Sodba višjega sodišča ima 62 strani.
Pritožila se je tudi obramba
Navkljub dejstvu, da je bil Ivan Radan vseh očitkov na prvi stopnji oproščen, se je zoper del sodbe pritožila tudi njegova obramba. Njegova odvetnika je zmotilo, da je sodišče v fotografiranju pacientov na intenzivni negi brez dovoljenja prepoznalo kaznivo dejanje. Kot rečeno, je sodišče Radana oprostilo vseh očitkov, tako tudi kaznivega dejanja neupravičenega snemanja, vendar le zaradi nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami. Odvetnika pa sta v pritožbi vztrajala, da bi moralo sodišče v tem delu namesto oprostilne sodbe izdati zavrnilno, saj je imel Radan posnetke le na svojem računalniku, ni pa dokazov, da je fotografije, ki bi sicer koristile diagnostiki, izdelal.
Poskusi tudi na prašičih
Sodišče je na sojenju zaslišalo vrsto prič, za sodnega izvedenca medicinske stroke, ki se je ukvarjal z vprašanjem, ali je Radan res vzel življenje svojim bolnikom tako, da je medicinskim sestram naročil, naj jim vbrizgajo zanje smrtonosen odmerek kalija, propofola ali morfija, ali je to storil sam, pa so določili avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla. Svoje trditve o tem, kaj je kazal EKG po smrti Radanovih bolnikov, kar naj bi bil dokaz, da niso bili umorjeni, je podkrepil tudi s poskusi na prašičih. In vztrajal pri svoji trditvi, da bi, če bi poslednji Radanov pacient prejel smrtonosen odmerek kalija, njegov EKG moral pokazati le ravno črto. Nasprotno je menila strokovna priča tožilstva Mateja Lapuh, strokovnjakinja za paliativo, dejala je, da lahko srce človeka, ki je umrl zaradi kalija, nekaj časa še sproža posamezne trzljaje. Sodišče je verjelo avstrijskemu izvedencu, saj je bil po mnenju sodišča prepričljiv in strokoven.
