77. festival v Cannesu: Yorgos Lanthimos se je vrnil k absurdističnim koreninam

Cannes (od našega poročevalca)

Film Dejanja prijaznosti (Kinds of Kindness) je namreč razdeljen na tri povsem ločene zgodbe, ki pa jih povezuje domala ista igralska zasedba. V prvi zgodbi denimo Willem Dafoe igra premožnega možakarja, ki si v najmanjše podrobnosti lasti življenje svojega zaposlenega, ki ga igra Jesse Plemons. Potem v drugi zgodbi slednji nastopi kot mož izginule soproge (Emma Stone), ki pa se nekega dne vrne domov, a s povsem spremenjenim značajem. Na koncu pa v tretji zgodbi Willem Dafoe igra vodjo spolne sekte, v kateri preostala igralska zasedba zdaj nastopa kot njegova zvesta čreda.

Lanthimos povsem zmedel gledalce

Po prvih petkovih projekcijah v Cannesu je bilo zanimivo opazovati obraze ljudi, ki so prihajali iz dvoran. Od prvega do zadnjega so bili namreč večinoma zelo zmedeni nad videnim. Ne samo, da zgodbe pripovedno niso neposredno povezane in da so prežete z globokim absurdom, ampak za nameček vse tri zgodbe povezuje skrivnostni moški s kraticami R. M. F., katerega vloga ni nikoli pojasnjena. 

S filmom Dejanja prijaznosti se je Yorgos Lanthimos torej vrnil k svojim koreninam, k filmom, kot sta Podočnik in Alpe, stran od nedavnih, gledalcem bolj prijaznih filmov kot Najljubša in Nesrečna bitja. Dejanja prijaznosti je v skladu s tem film, ki od gledalcev zahteva, da o njem razmišljajo še dolgo po tem, ko zapustijo dvorano. Prav v tem je tudi največja vrednost, če vemo, kako si celo avtorski filmi dandanes v veliki meri prizadevajo, da bi zgodbo gledalcem prinesle na pladnju. Dejanja prijaznosti je zato lahko s svojim dotikom absurda le utrgan art film, ravno toliko pa daje vtis enega tistih filmov, ki kujejo prihodnost filmskemu pripovedovanju.

Film nastajal med postprodukcijo Nesrečnih bitij

Kot je na tiskovni konferenci v Cannesu povedal Yorgos Lanthimos, obstaja razlog, zakaj je v njem zelo podobna igralska zasedba kot v prejšnjem filmu. "Film Nesrečna bitja je imel zelo dolgo postprodukcijo, in medtem ko smo bili pri koncu z digitalnimi učinki, smo že imeli končan scenarij za Dejanja prijaznosti. Tega smo več let pisali med drugimi projekti. Namesto da bi posedali in čakali, da končajo digitalne učinke, smo rekli, zakaj ne bi v tem času posneli še enega filma. Ker je bil ta film tako drugačen, je šlo za neki proces čiščenja za vse nas, ki smo delali pri Nesrečnih bitjih."

Če ima film Dejanja prijaznosti kakšno glavno nit, je to tema nadvlade in lastništva. "Moj prvi navdih pri tem filmu je bilo branje Kaligule. Razmišljali smo o tem, kako lahko ima človek moč nad drugimi ljudmi. Začel sem si predstavljati nekoga, ki bi imel takšno moč nad nekom drugim v današnjem svetu. Tokrat sva z mojim soscenaristom Efthimisom Filippoujem želela narediti nekaj drugačnega v smislu forme, zato sva ga spisala v triptih. Ob izvirni zgodbi sva napisala še dve, za kateri se nama je zdelo, da spadata v isti univerzum. Pomemben del je predstavljala tudi ideja, da isti igralci igrajo različne like povprek vseh treh zgodb. Ko smo to posneli, se je izkazalo, da deluje dosti močneje, če so zgodbe preurejene ena za drugo, kot pa da bi jih gledali vzporedno." 

Delo, ki se ne gleda z intelektom

Lanthimos se nikoli ne more izogniti vprašanjem o tem, kako on sam osmišlja svoje absurdistične pripovedi. Tokrat smo novinarji dobili dober vpogled v to večno vprašanje.

"Predvsem fizičnost in govorica telesa se mi zdita zelo, zelo pomembni. Vedno se začne s poskušanjem v tej smeri in ne z intelektualiziranjem. Telo mi je zelo pomembno, a ne tako, da bi ga zlorabljal. Gre za opazovanje življenja. Veliko slednjega pa je temačno, tudi nesmiselno in nerodno." 

Vseeno pa je grški cinefil povedal tudi, da se mu ne zdi povsem prav, da ga obsipavajo s tovrstnimi vprašanji. "Jaz sem najslabša izbira za dajanje tovrstnih odgovorov. Pa ne zato, ker bi vas s tem dražil ali pa se izogibal odgovorom. Gre preprosto za zelo instinktiven proces ustvarjanja filmov. Pri filmih se mi zdi veliko bolje, da si lahko gledalci ustvarijo svoj pogled nanj. Zato jih poskušamo sestaviti tako, da so odprti in da si jih lahko vsak razlaga po svoje. Toliko različnih ljudi je na svetu in upamo, da vsakdo v njih vidi nekaj drugega. To je razlog, zakaj mi je težko dajati odgovore o tem, kaj so moji filmi in kaj bi morali biti. Veliko raje poslušam druge, vse te razlike v percepciji različnih ljudi."

Film Dejanja prijaznosti je v Cannesu uvrščen v tekmovalni program in bo v soboto kandidiral za prestižno zlato palmo.