Bodite sproščeni, spontani, bodite vi

Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor so se letos odločili za posebno bogato in ustvarjalno praznovanje, kljub koronačasu ali pa prav zaradi njega, kot pravi ravnateljica Helena Meško. Letos so se odločili pokloniti prazniku z nekaj nekdanjimi dijaki, ki so uspeli v tujini. V petek so jih povabili medse na spletni pogovor. Vsi pripadajo mlajši generaciji ambasadorjev glasbene in plesne odličnosti v tujini. To so pianist Marko Črnčec, flavtist Martin Belič, trobentačica Urška Kurbos, plesalka Anamarija Radanovič in pianist Davorin Mori. Vsi po vrsti so izpostavili pomen pravilnega vodenja v vseh obdobjih šolanja, potrpežljivost, pripravljenost na padce in pobiranje po njih, zaupanje vase in pogum.

Marko Črnčec je maturiral iz klavirja (mentorica je bila Milena Sever) na takratni mariborski Srednji glasbeni in baletni šoli in diplomiral na jazz oddelku Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Je jazzovski pianist, aranžer, skladatelj, uveljavljen v New Yorku. Izdal je pet zgoščenk, odmevnih v mednarodni jazzovski javnosti; sodeluje z velikimi imeni svetovnega jazza. "Zame je bilo izjemno pomembno, da mi je učiteljica v glasbeni šoli (Slavica Kurbus) velikokrat kaj zaigrala. Eno je poslušati posnetke uveljavljenih glasbenikov in jih gledati po televiziji. Sicer je to izjemno doživetje, a se zdi daleč od realnosti in možnosti izpolnitev, da bi jim bil kdaj podoben. Ko ti nekdo igra v živo na razdalji dveh metrov na bistveno višjem nivoju, kot si sam, je izpolnitev sanj bližje. Prihajam s podeželja, in ko sem prišel v srednjo šolo, se mi je odprl nov svet. Pokazalo se je toliko novih dimenzij, odprle številne priložnosti. Spoznal sem odprte in svobodomiselne ljudi. Starejši kot sem, bolj spoznavam, da za dobrega glasbenika ni meja med zvrstmi glasbe; enako kvalitetno in dobro lahko zaigraš klasično skladbo ali jazz. V New Yorku javno glasbeno šolstvo ni organizirano kot pri nas, zato se ljudje glasbeno izobražujejo pri zasebnih učiteljih, kar je dober vir zaslužka, in večina glasbenikov se preživlja tudi s poučevanjem," je povedal.

Martin Belič je po šolanju na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor (mentorica Violeta Ozvatić) študiral na salzburškem Mozarteumu pri Ireni Grafenauer, podiplomski študij je zaključil pri Michaelu Martinu Koflerju. Pri komaj štiriindvajsetih letih je postal drugi flavtist Münchenskih filharmonikov, danes je namestnik prvega flavtista. "Sledite sebi in temu, kar želite, ne primerjajte se z drugimi. Poslušajte mentorje in jim zaupajte. Z njihovo pomočjo boste v času srednje šole izoblikovali svoj osebni glasbeni individuum. O avdicijah za igranje v orkestru se začnite zanimati v času študija, raziskujte, poizvedujte, zbirajte informacije, čakajte na priložnost, in ko se pokaže, jo zagrabite. V novem okolju je vedno težko. Pravijo, da ko si enkrat prišlek, ostaneš prišlek za zmeraj. A ko te ljudje spoznajo, ko vidijo, da se nate lahko zanesejo, te vzamejo za svojega. Bodite sproščeni, spontani, bodite vi," je dijakom povedal Martin Belič.

Ohranjanje telesne in umetniške kondicije

Davorin Mori je v Mariboru maturiral kot pianist (mentorica Maja Mancini Senica), študiral klavir v Celovcu in na Mozarteumu v Salzburgu, dirigiranje pa na Dunaju. Sodeluje na pomembnih festivalih v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji, Belgiji, Italiji, na Kitajskem. V pogovoru je povedal, da še vedno niha med dvema glasbenima ljubeznima, klavirjem in dirigiranjem. "Verjetno se bom moral v prihodnosti odločiti in se posvetiti samo eni dejavnosti. Za odličnost, h kateri stremim, je potrebna popolna predanost. Kar pomeni tudi, da je treba žrtvovati noči in prosti čas. A ko si nečemu posvečen, tudi to narediš, čeprav je težko."

Urška Kurbos je na mariborskem konservatoriju maturirala iz trobente (mentor Dušan Remšak), po študiju v Gradcu in Hannovru je zadnji dve leti zaposlena v priznanem švedskem simfoničnem orkestru v Göteborgu. "Za profesionalne orkestre so izjemno težki časi," je povedala. "Na Švedskem koncertov trenutno ni. Nekaj časa smo ob upoštevanju strogih ukrepov lahko snemali koncerte in jih predvajali preko spleta, zdaj tudi tega več ne. Ostati moramo v kondiciji in formi. Vsak trenutek moramo biti pripravljeni, zato veliko vadimo in čakamo na vrnitev na odre. Švedščina je zanimiv jezik, veliko razumem, z govorjenjem se trudim. Sicer na Švedskem vsi zelo dobro govorijo angleščino in prav prositi jih moraš, naj s tabo govorijo švedsko, da lahko treniraš jezik. Trobentačice v tujini niti niso tako redke kot v Sloveniji," je še dodala.

Anamarija Radanovič je šolanje na konservatoriju v Mariboru končala pred desetletjem (mentorja Galina Dmitrieva in Nikolai Chilnikov). Kot ena redkih Slovenk je bila sprejeta na baletno akademijo Vaganova v Sankt Peterburgu; poučevala jo je slovita baletna pedagoginja Ljudmila Valentinova Kovaljova. Dve leti je plesala v Beogradu in Sloveniji, leta 2015 se je pridružila kompaniji Laure Alonso (hčerke slovite kubanske primabalerine Alicie Alonso). Pleše v pomembnih kubanskih gledališčih, predvsem v Havani, kot so Gran Teatro de la Habana Alicia Alonso, Teatro Nacional de Cuba in Teatro Marti. "V Rusiji, kjer sem bila edina tujka v razredu profesorice Kovaljove, me je navdušilo, da je poznala mojo mariborsko šolo in oba profesorja. Rusi težko pohvalijo, a pohvalili so ustanovo, ki mi je dala znanje, s katerim sem odšla v svet. Na Kubi je balet zelo cenjen in na izjemno visoki ravni. Trenutno sem v Sloveniji, ker tudi na Kubi gledališča ne delujejo. Ogromno vadim in vzdržujem telesno in umetniško kondicijo. Nekoč bo pandemije konec, zato je treba vzdrževati telo in duha v kondiciji. Pouk je zaradi slabih spletnih povezav na daljavo organiziran preko nacionalne televizije."

Ekstremizem v glasbi

Na šolskem youtube profilu Konservatorija za glasbo in balet Maribor je bil predsinoči koncert profesorjev z izzivalnim naslovom Ekstremizem v glasbi. Bili so med redkimi glasbeniki, ki so muzicirali "v živo" prav na kulturni praznik. Uvodoma je profesorica Tanja Brčić Petek spregovorila o drugačnih časih, med izvajalci pa so bili violinistka Simona Jambrovič z delom Andersena Viane, harmonikar Borut Mori z lastno skladbo, kitarski duo Dušan Slaček, Sašo Lamut z Antoniem Ruiz-Pipom, pianistka Metka Žižek s skladbo Aleša Friedla. Mladi Tilen Lebar je svojo skladbo za saksofon posvetil profesorju Petru Krudru, z njim sta jo tudi izvedla ob pomoči pesnice Petre Kolmančič. J. S. Bach je bil na meniju harmonikarja Matjaža Balažica, električnega kitarista Matjaža Dajčarja in Vojka Vešligaja, električna nylon kitara. Elliotta Carterja je izvedla timpanistka Tajana Novak, Herbieja Hancocka pa flavtistka Maša But, trobentač Boris Majcen, na krilovko Janez Vouk, Gregor Zver, tenor saksofon, Nejc Merc, evfonij, Matjaž Dajčar.