Petra Zemljič
Sklop dogodkov, ki se vežejo na razstavo Debata o kuhinji v Pokrajinskem muzeju Maribor, se v novi sezoni nadaljuje, mesečne debate je zasnovala Mojca Redjko, strokovnjakinja na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Na zadnjem pogovoru, ki je sicer zasnovan kot prireditev v živo, na kateri ob kuhinjski mizi v Grajski kavarni muzeja razmišljajo tudi obiskovalci, sta se ji pridružili še zobozdravnica Mojca Škorić in ustvarjalka, producentka, plesalka Mojca Kasjak. Govorili s(m) o okusu jedi in besed.
Idejna zasnova projekta torej sloni na razstavi, poimenovani Debata o kuhinji (izvirno Kitchen Debate). "Naslov izhaja iz poimenovanja politične debate med ameriškim predsednikom Richardom Nixonom in sovjetskim Nikito Hruščovom leta 1959 ob srečanju na svetovni razstavi v Moskvi. Medtem ko so Rusi svoj napredek predstavljali z vesoljskim programom, so Američani v Moskvi razstavili najsodobnejšo kuhinjsko pohištvo in opremo. Rezultat so bile nepregledne kolone čakajočih sovjetskih žena, ki so želele videti to čudo prihodnosti, napovedujoče kapitalistično potrošništvo. V kriznem času, ko je planetu grozila nova vojna, pa se je ob soočenju dveh paradigem pokazala razlika med Vzhodom in Zahodom tudi v dojemanju družbenih vlog obeh spolov. Medtem ko so bili dečki od nekdaj vzgajani za javna, družbena opravila, so bile deklice od malega vzgajane za zasebne, družinske naloge - namenjene so jim bile tudi mini igralne kuhinje, kakršno je Pokrajinskemu muzeju Maribor podarila Helga Geiselbrecht. Razstavljeno kuhinjsko pohištvo, pripomočki in posodje so iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Najstarejši razstavljeni predmeti so stenska vratca iz začetka 17. stoletja, najmlajša pa je Marlesova kuhinja Maksima iz leta 1970, ki so jo uporabljali še leta 2016. Razstava je razdeljena v devet vsebinskih sklopov, na katere se veže izbor živil, pričevalci pa posamezen vsebinski sklop zaokrožajo s svojo osebno zgodbo. Na videz preprosta pohištvena razstava je v osnovi provokativna: kaj vse (lahko) predstavlja kuhinja kot najbolj živ bivalni prostor," projekt opisuje Redjkova.
Tudi seznam literature, kjer kot povezovalni element nastopi kuhinja, ni kratek. "Kuhinja je skrivnostni prostor sreče, povezanosti in neskončnih debat. V kuhinjah se ohranjajo temelji družine, družbe, preživetja; v njih se odslikava trud povezati, ohranjati, zagotavljati; izmenjujejo se podobne ambivalentne zgodbe. Beseda in hrana sta podobni, vse to je testo iz iste moke, sta otroka iste matere - lakote. Brati je enako jesti in pisati je enako kuhati," o idejni zasnovi debat še pove moderatorka.
Debata o ustih je tekla na način, kot se ga verjetno večina nostalgično spominja iz preteklosti: klepetali smo. O ustih, kjer se srečujejo jedi in besede. O zdravju zob in obzobnih tkiv, seveda, in tudi o tem, kaj lahko usta kot metafora pomenijo v umetnosti. Skozi v septembru izpeljani festival Platforma & Performa, ki se je letos dotikal oralnega, in to v najradikalnejšem smislu, je razmišljala Mojca Kasjak: "Sodobno odrsko umetnost smo v javni prostor ponudili dobesedno oralno, naj zaseka. Vse predstave so bile dober prikaz refleksije sodobne potrošniške družbe, požiranja - tudi birokracije, grabežljivosti, hranjenja, goltanja, tudi jemanja od nekoga. Razmislili smo o našem obstoju, o makro in mikro svetu."
Naslednja debata bo 14. novembra, o receptih in improvizaciji v glasbi in medicini se bosta z Mojco Redjko pogovarjala glasbenik in zdravnik.
