Čedalje manj imamo slovenščine

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je danes v akademijski dvorani v Ljubljani predstavila svoja prizadevanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in dokumente, ki jih je v ta namen sprejela: izjavo Zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika, izjavo Računalniški operacijski sistemi in slovenščina in izjavo Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji. Komisija je javnost seznanila tudi z odgovori državnih organov na vse te izjave. Predstavitev je vodil predsednik komisije, izredni član SAZU dr. Boris A. Novak, ki je tudi avtor izjave o razvrednotenju slovenskega znanstvenega jezika. To je že peta izjava te komisije. V njej akademiki opozarjajo med drugim, da "slovenskemu jeziku ni bilo zgodovinsko namenjeno, da preživi, a so se generacije slovenskih intelektualcev, pisateljev in znanstvenikov skozi stoletja borile za njegovo ohranitev, razvoj in prihodnost zoper zatiralske in potujčevalne apetite. Zdaj jo imamo. Slovenijo namreč. Samostojno namreč. Čedalje manj pa imamo slovenščine. Čedalje manj imamo slovenščine celo na ravni znanstvenih ustanov, ki so bile ustanovljene prav z namenom, da bi slovenščino zavarovale in vzpostavile pogoje za njen nadaljnji razvoj."
Člani komisije za slovenski jezik v javnosti so akademiki Ivan Bratko, Matija Gogala, Milček Komelj, Marjan Kordaš, Jože Mencinger, izr. član dr. Marko Jesenšek, izr. član dr. Marko Snoj, doc. dr. Nataša Gliha Komac in dr. Dean Komel. Izjavo o razvrednotenju slovenskega znanstvenega jezika so naslovili na tedanjega kulturnega ministra Dejana Prešička, na dr. Jadranko Sovdat, predsednico Ustavnega sodišča RS, in Andrejko Grlić, glavno tržno inšpektorico.

Naredite si svoja custom očala

V izjavi o jezikovni krajini Slovenije so zapisali: "Imena podjetij in lokalov, obvestilni, reklamni in drugi javni napisi, ki sotvorijo našo jezikovno in s tem kulturno krajino, so bili pri nas vedno večinoma v slovenščini. Napisi tipa Gasthaus brez osnovnega Gostilna so bili redkost že v času Avstro-Ogrske, lastna imena tipa Šešir Škofja Loka pa tudi v obeh Jugoslavijah. Večjo gostoto tujejezičnih javnih napisov zasledimo le v času fašistične in nacistične okupacije našega ozemlja.
Odkar si jezikovno politiko določamo sami, pa je opaziti porast lastnih imen podjetij in lokalov ter drugih javnih napisov v globalni angleščini. Ne imen tujih firm ali prevodov izvirnih slovenskih besedil, kar ne bi zbujalo nikakršne pozornosti, temveč imen podjetij, lokalov in drugih besedil javnih napisov, v katerih slovenska pravna ali fizična oseba v angleščini nagovarja predvsem slovenskega naslovnika. Mnogim slovenskim državljanom je tako nepojmljivo, za marsikoga tudi nerazumljivo, kaj sporoča napis Laundry, ki se neonsko košati ob cesti nekaj kilometrov pred središčem prestolnice, kako razmišlja optik, ki v enem naših nakupovalnih centrov svojo storitev oglašuje z besedilom Naredite si svoja custom očala, in kako si kabelski operater prizadeva pridobiti nove uporabnike paketa EON z reklamnim napisom Turn your TV eon, ki ga videvamo po vsej državi.
Ti in tem podobni napisi so v neposrednem nasprotju s 17., 18. oz. 20. členom Zakona o javni rabi slovenščine. Problematičnost tujejezičnih, večinoma angleških napisov je predvsem v posledicah njihove množičnosti. Po lanskoletni raziskavi je v središču Ljubljane že več kot 30 odstotkov javnih napisov v tujem jeziku. To stanje zbuja zmotni vtis, da slovenščina ni primerna za tako izpostavljeno rabo, kot je oblikovanje jezikovne krajine. Domačemu človeku in tujemu obiskovalcu sporoča, da Slovenci celo na lastnem ozemlju bolj cenimo angleščino kot svoj jezik. Tovrstni zgledi povlečejo za sabo tudi tiste, ki bi pri izbiri imena ali oblikovanju javnega napisa sicer samoumevno izbrali slovenščino. Tako pa skorajda postaja pravilo, da se že najmanjša trgovinica hvali z letnico ustanovitve v obliki 'since 1994', pri čemer drugi narodi v tej vlogi uporabljajo svoje predloge, Nemci seit, Italijani dal, Francozi depuis … Tudi Hrvatje in Srbi se svojega od prav nič ne sramujejo. Utemeljenega racionalnega razloga za naraščajočo uporabo tujejezičnih javnih napisov pri najboljši volji ni mogoče najti," so jasni.

Skladnost jezikovne krajine in državotvorna drža

"Turisti ne prihajajo k nam zato, da bi videli še več istega, temveč si želijo doživeti lokalne posebnosti, med katere spada tudi jezik z javnimi napisi in lastnimi imeni vred. V digitalni dobi znajo pametni telefoni, ki jih imajo vedno pri sebi, vsak slovenski napis v trenutku prevesti v domala vsak tuji jezik. Tudi ni zaznati, da bi bili podjetja in lokali s tujimi imeni uspešnejši od onih z domačimi. Nasprotno, ali ni Krka eno naših najuspešnejših podjetij in Slon eden najslovitejših ljubljanskih hotelov? Ali se bo mariborskemu hotelu pod zdajšnjim imenom Ibis Styles Maribor City Center res pisalo bolje, kot se mu je pod starim imenom Orel? Skladnost jezikovne krajine z lokalnim jezikom je znak spoštovanja lastne državnosti. Spoštovanje lastne državnosti pa je edini porok, da bo naša država ne samo stala, temveč tudi obstala. Od pristojnih in odgovornih torej pričakujemo zakonito ravnanje in državotvorno držo, kakršno izkazujejo domala vse evropske države, med njimi tudi vse naše sosede," so zaključili.
Komisija je javnosti posredovala povezave do vseh odgovorov odgovornih na posamezne izjave - od ministrstva za kulturo, izobraževanje in šport, predsednika Državnega zbora, inšpektorata za kulturo do medijev.