Letošnje Drugajanje, festival sodobne uprizoritvene umetnosti, 19. po vrsti, bo, a drugačen. Alma R. Selimović, izvršna producentka, je sporočila, da so se veselili začetka, Maribora, predstav in vizualnega zavzetja II. gimnazije, ki gosti festival, pa vseh sodelovanj, srečanj, skupnih gledanj predstav. Kljub temu da na Drugajanju trenutno ni mogoče izvesti predstav, se jim ne bodo odrekli: prestavljajo jih v pomladni čas, ko bo ukrepov manj ali pa jih ne bo več. Izvedli ga bodo torej v treh etapah, prva poteka prav v teh dneh, ko je sicer tudi tradicionalni termin festivala, ki ga pripravlja Bunker. O tem, kaj se pravzaprav dogaja, smo spregovorili z umetnicama in protagonistkama prvega dela Toni Soprano in Leo Kukovičič.
Za letošnjo Drugajanje sta, kot so napovedovali organizatorji, načrtovali vizualno zavzetje šole. Lahko to konkretneje pojasnita?
"Kontekst vizualnega zavzetja šole bi v načrtovanih okvirih bival sočasno s festivalom Drugajanje, pravzaprav bi načrtovana intervencija spremenila način obnašanja, način gibanja, način zaznavanja prostora, v katerem dijaki gnezdijo 365 dni minus počitnice. S spremembo namembnosti bi prostoru spremenil status in bi se s tem performativni moment zgodil že z vstopom v šolo in ne zgolj ob vstopu v amfiteater. Scenografija je performativna sama, tudi brez igralcev, zgolj z opazovalci, in ni pomembna samo za oder, ampak tudi za razumevanje politike prostora, v katerem bivamo, za telesa, ki ga naseljujejo."
"Ustvarili sva prostor za domišljijo, ki izhaja iz fizičnega materiala in iz trenutne konkretnosti: omejitev"
Koronačas zavzetja šole ne dopušča, bosta pa jih nagovarjali doma. A ne preko zaslonov. Kako sta si to zamislili, s kakšnimi vsebinami nagovarjata dijake?
Umetniško presenečenje ToniSHIRT spremeni eno identitetno pravilo in tako podre sistem, pravita.
Je to vajino prvo sodelovanje? Kako vidita napore festivala, da mlade seznanjajo s sodobno uprizoritveno umetnostjo, da v Maribor pripeljejo predstave, ki jih sicer ne bi videli.
"Ja, najino prvo sodelovanje. Drugajanje je unikaten festival, katerega pomembna komponenta je ljubezen do odpiranja vpogleda v umetnost mlajši generaciji, saj tudi razume, da umetnosti ne moreš učiti, lahko pa se naučiš razmišljati skozi umetnost, a samo tako, da si del nje in je ne opazuješ zgolj z varne distance. Pomemben je proces gledanja, opazovanja, povezovanje. ToniShirt spremeni perspektivo gledanja na bombažen material v obliki črke T. S priloženimi 'navodili za uporabo' dijaku pusti, da nadaljnje odločitve sprejema sam, radikalno in brez pričakovanj zadovoljiti pravila."
Kako težko je danes nagovarjati mlade h kritični drži, razmišljanju, znanju, umetnosti, kakšni so vajini pristopi?
"Najina ToniTeorija je pravilo, da na dogodke in predmete pogledava z drugih zornih kotov, kot to narekuje ustaljen miselni tok. ToniTeorijo sva preslikali v umetniški objekt ToniShirt. Poglaviten del ToniTeorije pa je, kot omenjava že v prejšnjem odgovoru: dijaku pusti, da nadaljnje odločitve sprejema sam, radikalno. Odgovor na vprašanje, kako težko je nagovoriti mlade, pa bova lahko podali ob zaključku projekta."
Druga in tretja etapa
Druga etapa še nima datumov. Zgodila se bo, takoj ko bo to mogoče, pravijo v Bunkerju. V sodelovanju z Rajzefibrom bodo ponudili vodene sprehode po mestu, da bi ponovno odkrili Maribor, užili mesto spet kot kolektivno izkušnjo in ga spoznali tudi tematsko. Pomladi pa bodo v Amfiteatru, na odprtem odru in na drugih lokacijah gostili predstave Drugajanja. Za zdaj sta potrjeni predstavi Iden (Tina Kozin, Saška Rakef, Bojana Šaljić Podešva), Memememe (Jan Rozman) in instalacija Arhiv samozadostnosti (Tery Žeželj, Ivana Vogrinc Vidali). Mednarodne predstave bodo, a bodo mednarodni program dokončno potrdili, ko bo bolj jasno, kakšna bo možnost potovanj pomladi.
