Matic Majcen
Precej redko se zgodi, da kakšna evropska kinematografija z ambicioznim filmom konkurira Hollywoodu. Če že, kaj takšnega vidimo zgolj v filmsko najmočnejših državah, kot sta Francija ali Nemčija, pa še takrat je rezultat pogosto pospremljen s precej skepse, češ kako bo drag projekt, po možnosti podprt z javnim denarjem, upravičil visok vložek?
Prav zato je zgodba filma Irati, dvakratnega nagrajenca letošnjega filmskega festivala Grossmann v Ormožu in Ljutomeru, toliko bolj neverjetna. Ta fantazijski film so namreč filmske publikacije označile za nič manj kot za "španskega Gospodarja prstanov" - in to kljub temu, da se ponaša s komaj 4,3 milijona evrov visokim proračunom. Kako je to mogoče?
Film, ki je od lanske premiere prejel kopico mednarodnih nagrad, je v veliki meri uspel zaradi prekaljenega režiserskega dela, ki ga je na njem opravil baskovski režiser Paul Urkijo Alijo. 39-letni filmar, ki je na Grossmannu s filmom Errementari slavil že leta 2018, si je namreč tokratni projekt zastavil kot nekakšno spektakularno odo baskovski regiji in njenemu kulturnemu izročilu.
Irati uradno velja za najdražji baskovski film vseh časov
Irati je fantazijski celovečerec, posnet po predlogi stripa Cikel Irati avtorjev Jona Muñoza Otaeguija in Juana Luisa Lande, ki je izvirno izšel v 80. letih minulega stoletja. Kot je povedal režiser, ga je grafični roman spominjal na zgodbe, ki jih je poslušal v otroštvu in so v veliki meri temeljili na mitologiji baskovske regije. Tako strip kot film temeljita na prigodah Eneka in Irati, naslednika prestola in poganske ženske, ki morata razrešiti uganko izginulega trupa poglavarja doline, padlega v bitki. Na njuni poti srečamo kopico likov, ki utelešajo naravne elemente, duhove in druga mitološka bitja baskovske regije na podoben način, kot to na Japonskem v svojih animiranih filmih denimo počne legendarni Hajao Mijazaki. In čeprav je Irati v prvi vrsti fantazijski film, pa je režiser Paul Urkijo Alijo zgodbo obdal tudi z resničnim zgodovinskim ozadjem. Ključna sekvenca se namreč odvije na podlagi bitke za Roncevalles, ki se je leta 778 odvila v Pirenejih na današnji meji med Francijo in Španijo med vojsko Karla Velikega in predniki današnjih Baskov.
Irati uradno velja za najdražji baskovski film vseh časov, a je obenem postal tudi velika komercialna in kritiška uspešnica tako v Španiji kot na žanrskih filmskih festivalih po svetu. S tem je Urkijo Alijo posnel prelomen film za majhno baskovsko kinematografijo in pravi zgled za druge evropske države, ki lahko vidijo, da se da z izjemno voljo in tehničnim znanjem tudi z relativno nizkim proračunom posneti prepričljiv film v produkcijsko tako zahtevnem žanru, kakršen je fantazijski film.
Dodajmo še, da bo današnjo projekcijo obogatil še predfilm, in sicer 13-minutni kratki film Maribor Retrosk8iva režiserja Tomaža Praunseisa. Dokumentarec, ki ga prikazujejo v sklopu stalne razstave Sk8AM torej sem v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, obravnava razvoj rolkarske scene v Mariboru, ki je porodila nastanek največjega rolkarskega poligona v Sloveniji.
