Jutri, v torek, ko je mednarodni dan muzejev, bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor odprli stalno razstavo z naslovom Prostori lepega. Tako bodo dokončno v celem nadstropju grajske bastije zaključili postavitev Galerije evropske kreativnosti. To je projekt, ki so si ga v muzeju zastavili leta 2011, pred odprtjem pojasni direktorica dr. Mirjana Koren, tudi avtorica razstave. Prikazanih bo 43 kosov izbranega pohištva, ki izhaja iz obdobja od 16. do 20. stoletja in je razvrščeno po osnovnih krasilnih tehnikah. Razstava je opremljena z dotikalnimi ekrani z vsebinami o izbranih kosih.
"Gre res za posebno navdušenje, razburjenje, upamo, da to pomeni začetek nekega normalnega delovanja in življenja, ki si ga vsi želimo in si ga tudi zaslužimo. Ko smo začeli snovati novo stalno razstavo, smo se odločili, da bo ta del, torej zgornji del bastije, drugače obdelan, zasnovan kot druge razstave. Ta prostor smo namenili kolekcijskemu prikazu izbranega gradiva iz zbirk, v katerih to gradivo prestopa mejo lokalnega pomena in se zapisuje v širši evropski prostor. Gre za zbirke slikarstva, kiparstva, oblačilne kulture in zbirke pohištva," strne Mirjana Koren.
Ta koncept so v muzeju zaradi širine in načina prikaza poimenovali Galerija evropske kreativnosti. Z razstavo predstavljajo zadnji del in kompletno vse, kar so si zamislili leta 2011.
Najboljše iz zbirke pohištva
Predmeti so predstavljeni konceptualno, tudi s podnapisi, osnovnimi informacijami. "Potrebovali smo leta, da smo razvili sistem podajanja podatkov v tem delu razstave, in to na način, da ta ne bi motil tistih obiskovalcev, ki želijo v dediščini zgolj uživati in jih knjige na steni s prikazom našega znanja pravzaprav motijo.
Razstava je zamišljena kot mesto s hišami, z ulicami, ulično osvetljavo in s plakati na fasadah hiš
Pripravili smo cel model predstavljanja svojega znanja. Pripravljen imamo osnovni razširjen opis predmeta in ob njem še tri nivoje, ki ga posredno opišejo. Lahko je to izdelovalec tega pohištva, ali načrtovalec, ali stavba, za katero je bil narejen, orodje, s katerim je bil narejen, tudi slogovno obdobje, v katerega se razvršča. Vemo tudi, ali je neki predmet iz širšega evropskega prostora, tudi ameriškega. S tem modelom smo odšli na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, FERI, in jih prosili za računalniški prikaz v prostorsko strnjeni obliki. Razvili so aplikacijo in ta je zdaj na voljo na razstavi Prostori lepega v štirih dotikalnih zaslonih in ne moti tistih, ki jih to ne zanima," razlaga avtorica razstave.
Kosi pohištva so, dodaja, najboljše od najboljšega, kar v zbirki pohištva imajo. Koncept postavitve temelji na tehnikah okrasitve, saj nekatere tehnike okraševanja lesa izvirajo iz prazgodovine in se niso veliko spreminjale. Dosegle so recimo vrh v nekem časovnem obdobju, a osnovno tehnologijo, metode še danes uporabljajo okraševalci, mizarji, furnerji, zlatarji, rezbarji. Pohištvo je v prostoru postavljeno kot nivo in je videti kot del nekega organizma. Razstava je zamišljena kot mesto s hišami, z ulicami, ulično osvetljavo in s plakati na fasadah hiš. Simbolno prostor ponazarja tudi štiri mizarske delavnice iz Maribora, v katerih se je izdelovalo pohištvo za plemstvo, bogate meščane in cerkvene naročnike. Predstavlja tudi štiri lupine za zavarovanje starodavnih obrtniških veščin in znanj ter štiri zaklonišča naše kulturne dediščine. Informacije o pohištvu so pridobili iz mnogih slovenskih inštitucij, navedeni pa so primeri iz Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Anglije in ZDA. Z razstavo je zaokrožena tudi zgodba oglednega depoja pohištva v Kinu Partizan, kjer se hrani celotni fond zbirke pohištva.
Prihodnost muzejev po covidu{api_embed_photo}664469{/api_embed_photo}
Mednarodni muzejski dan pa je letos posvečen prihodnosti muzejev po covid krizi. Muzealce je utrdila v prepričanju, da znova in znova iščejo nove vrednosti muzejskega gradiva. "Ne gre le za materialno vrednost, kulturnoidentitetno vrednost, ampak za to, kako dediščina komunicira z ljudmi in kaj ljudje od te dediščine imajo. Spodbujamo kreativnost, ustvarjalnost tistih, ki pridejo k nam in to dediščino vidijo. Krepimo ustvarjalni potencial naše skupnosti in aktualiziramo dediščino," je še dejala Mirjana Koren.
V maju in juniju
Pokrajinski muzej 25. maja odpira občasno razstavo likovnih del osnovnošolcev, ki letos ustvarjajo na temo javnih spomenikov. S sicer dolgoletnim projektom Velike stvaritve malih mojstrov se tudi pridružujejo letu, ki je posvečeno Josipu Jurčiču. Maj je v muzeju tradicionalno posvečen modi, a zaradi okoliščin letos virtualno. Preko spleta se predstavljajo uveljavljeni modni oblikovalci, strokovnjaki s področja tekstilij, tudi študenti obeh univerz. Junija naj bi odprli še grajsko kavarno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
