Frankfurtski knjižni sejem: "Če Žižkovega govora ne bi bilo, dogodka ne bi nihče opazil"

Petra Vidali, Frankfurt
18.10.2023 14:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako je govor Slavoja Žižka prekinil Uwe Becker, komisar, ki v deželi Hessen skrbi za preprečevanje antisemitizma.
Profimedia

"Z otvoritvijo sem zadovoljen. Opozorili smo nase. Če Žižkovega govora ne bi bilo, otvoritvenega dogodka ne bi nihče opazil, ne v Nemčiji ne kjerkoli drugje. Vse možne mehanizme moramo uporabiti za to, da smo vidni. Sam sicer nisem imel časa spremljati medijev niti te dni ne odgovarjam na elektronsko pošto, ker imam preveč dela na sejmu, vodja naše službe za stike z javnostmi v Nemčiji pa mi je poročal o mešanih, pozitivnih in negativnih reakcijah. In to se mi zdi najboljše. Pravi govor mora sprožiti debato in razmišljanje. Kot sem rekel, z včerajšnjim dnem sem zadovoljen, še bolj pa se zadovoljen, ker mi je danes nemška ministrica za kulturo Claudia Roth zagotovila, da bo podpisala Ljubljanski manifest branja in da ga bo nemška vlada podprla v širših prizadevanjih," je danes, ko je sejem odprl vrata za obiskovalec, povedal Miha Kovač, kurator predstavitve Slovenije kot častne gostje.

Frankfurter Allgemeine Zeitung v poročilu z otvoritve nikakor ni zmanjšal ali omilil teže dogodka. "75. Frankfurtski knjižni sejem se je začel z odpovedmi arabskih razstavljavcev, otvoritvena slovesnost pa se je končala s škandalom," so izpostavili v naslovu. Žižkovega govora niso povzeli celostno, temveč samo napisali, da je bilo v njem marsikaj pametnega, a tudi veliko "pretiranega". Ob tem so izpostavili za Nemce posebej občutljivi del govora, v katerem je Žižek spomnil, da evropska desnica rada podpira Izrael in da je že nacist Reinhard Heydrich podprl zamisel o judovski državi na Bližnjem vzhodu.

Več prostora pa Frankfurter Allgemeine Zeitung namenja reakciji in razlagi direktorja sejma Juergena Boosa, ki je otvoritev, kot smo poročali, zaključil z mislijo, da je vesel, da so govor poslušali do konca, prav tako pa, da so ga nekateri prekinjali. S tem da se je pokazalo, da je sejem prostor za izmenjavo mnenj. Vsekakor pa lahko dodamo, da brez Žižka otvoritve ne le ne bi opazili, temveč tudi ne bi bilo dialoga, s katerim se sejem oziroma njegov direktor ponašata.

Dodajamo še izvrsten odziv urednika Mladinske knjige Andreja Ilca.

"Politiki imajo radi intelektualce, dokler ti pripovedujejo vice ali se nevrotično čohajo po nosu, v trenutku ko pa en tak 'superzvezdnik filozofije' opravi svojo temeljno intelektualno in državljansko dolžnost in začne preizpraševati (ne)samoumevno in postavljati neprijetna vprašanja, politiki pozabijo na vznesene in visokodoneče besede o pomenu branja, svobodi izražanja in demokratičnem dialogu in vsi užaljeni demonstrativno odkorakajo. Nisem kak fen Žižka, ampak včeraj je v živo razkrinkal vso bedo sedanjega trenutka, ves ta hinavski blablabla ljudi na privilegiranih položajih. Dobro, da je vztrajal do konca in se ni dal preveč zmesti ali prestrašiti ob glasnih reakcijah kenslačev. Seveda ni nikoli primeren trenutek in prostor za take reči, po drugi strani pa ni bolj primernega trenutka in prostora za to od največjega knjižnega sejma. Zdaj vsaj vemo, kaj politiki naredijo, ko v knjigi naletijo na neprijetno mesto, ki je tam natančno zato, da bi bralca vznemirilo in mu dalo misliti. Nehajo brati.

Stop talking?! Niti slučajno."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta