(INTERVJU) Borut Kraševec: Dostojevski ne bi imel danes nič manj nasprotnikov kot v času svojega življenja

Biografija Dostojevski, ki jo je napisala Ljudmila Saraskina, obsega 68 avtorskih pol, to je več kot dva milijona znakov! Koliko časa pa ste to prevajali? In prej še Brate Karamazove pa Ponižane in razžaljene, Zapiske iz mrtvega doma in Dnevnik pisatelja. Z Dostojevskim ste preživeli kar nekaj let.

"Biografijo Dostojevskega sem prevajal dobro leto. To je najdebelejša knjiga, kar sem jih do zdaj prevedel, debelejša je celo od Bratov Karamazovih, ki sem jih tudi prevajal dobro leto. Z Dostojevskim sem kot prevajalec tudi v resnici preživel veliko časa, kakšnih pet let, če ne več. Prevajal sem namreč tudi filozofske in literarnoteoretske knjige o njem. In še kar ni videti konca: kmalu se bom lotil novega prevoda Besov. Povpraševanje po Dostojevskem je med našimi bralci že desetletja stabilno visoko in ne ponehuje. Ne gre torej za modno muho, ampak za potrebo vsake nove generacije mladih izobražencev, da se seznani z duhovnim svetom tega pisatelja."

Vam je tudi osebno blizu? S čim vas njegova literatura najbolj nagovarja?

In s čim je Dostojevski "aktualen" za naš čas?

"Aktualna so in bodo ostala vsa dela, v katerih se loteva tako imenovanih večnih vprašanj, kot so vera in Bog, zločin in kazen, še zmeraj je aktualno podtalje in tip podtalnega človeka, zelo aktualni so Besi kot študija revolucionarjev in na splošno ljudi, ki so obsedeni s takšno ali drugačno idejo ter pripravljeni zanjo žrtvovati sebe in druge. V zadnjem desetletju so presenetljivo aktualna njegova razmišljanja o odnosu med Rusijo in Evropo, aktualno je tudi razmerje med Dostojevskim konservativcem in 'progresivnim tropom', kot ga je on imenoval in ki je v našem času veliko glasnejši zaradi socialnih omrežij. Glede tega si ne smemo delati utvar: če bi Dostojevski živel danes, ne bi imel nič manj nasprotnikov kot v času svojega življenja in gotovo ne bi dobil Nobelove nagrade za literaturo, če pa bi jo, bi mnogi protestirali. Kar zadeva poetiko, je še zmeraj aktualna predvsem njegova polifonična struktura romanov. Zaradi nekaterih posebnosti svoje poetike je Dostojevski zanimiv tudi za gledališče, ker je lahko uprizorljiv."

Predstavljam si, da je še vedno lahko avtor, ki "zgrabi" mlajše bralce? Njegove zastavitve problemov so intrigantne, provokativne, liki neprilagojeni ekscentriki ...

"Že večkrat sem slišal mnenje in sam se do neke mere strinjam, da je Dostojevski primeren prav za mlajše bralce, tam nekje do tridesetega leta. To mnenje je najbrž povezano s, če lahko tako rečem, čustveno 'štimungo' njegovih romanov, ki je pri njem res mladostna, strastna, včasih celo histerična in melodramatična. Dostojevskega v velikih kosih požirajo prav mladi bralci, ki imajo še dovolj moči in zanosa, da se ne bojijo tako velikih tem, kot so smisel življenja, vera in Bog in podobno. Ko se človek vpreže v družinsko življenje in se iz razumljivih razlogov bolj posveča vsakdanjim skrbem, mu postanejo ljubši bolj umirjeni toni, kakršni prevladujejo na primer pri Tolstoju do Ane Karenine vključno z njo ali v prozi Čehova. Kot je znano, je Dostojevski celo v zrelih letih ostal mladostno strasten. No, ampak med krizo srednjih let se pri bralcih prioritete spet spremenijo in večna vprašanja spet postanejo bolj aktualna. To je seveda samo en vidik recepcije Dostojevskega, čisto starostni. Pri njem je še ogromno drugih stvari, ki nagovarjajo bralca ne glede na starost zame je bilo najdragocenejše razkritje prostranstev človeške duše, ki so, če obrneš pogled vase, enako neskončna in resnična kot zunanji svet. Dostojevski na splošno velja za pisatelja, ki 'zgrabi'. Kot je znano, se je zavestno trudil pisati zanimivo in ustvarjal dela z napeto zgodbo, in res, mnoga od njih se ne glede na globino tem, ki jih obravnava, berejo kot kriminalni roman."

In seveda ostaja zanimiv tudi zato, ker je bilo takšno tudi njegovo življenje. Kako vi vidite, razumete odnos med njegovo literaturo in življenjem?

Vem, da so življenja velikih avtorjev na veliko raziskana, ampak vseeno me je osupnilo, da je o vsakem poglavju, da ne rečem dnevu njegovega življenja, znano tako rekoč vse, in vse o njegovih bližnjih. Če pomislim še na biografije Tolstoja na primer - bralec dobi vendarle občutek, da v ruski kulturi umetniki štejejo. Napačen občutek?

"Vse seveda ni znano. Marsikateri pomembni viri so se izgubili za preučevalce je še posebno boleča izguba pisem Dostojevskega prvi ženi Mariji Dmitrijevni, ki naj bi jih iz ljubosumja uničila njegova druga žena Ana Grigorjevna. Sicer pa v tem, da imamo o življenju Dostojevskega in Tolstoja veliko podatkov, ni nič čudnega. V zadnjih letih, celo desetletjih svojega življenja sta bila tako znana, da je bilo nanju priklenjeno nešteto pogledov, in to je bilo zanju tudi precej moteče pred tem sta morala celo bežati, če sta želela kaj napisati. Nadlegovali so ju na vsakem koraku. Ob Tolstoju v Jasni Poljani je bilo zmeraj kakšnih pet ljudi, ki so zabeležili vsako njegovo besedo in gesto. Tukaj seveda ne gre samo za to, da umetniki v ruski kulturi nekaj štejejo, čeprav tudi. To sta klasika svetovnega formata in z njuno biografijo se ukvarjajo preučevalci z vsega sveta. Tudi če ne bi Rusi o njiju napisali sploh nič, bi imeli še zmeraj veliko njunih biografij v drugih jezikih."

Najbrž dobesedno neizmerni vpliv Dostojevskega meri ob jubileju tudi knjiga Dostojevski in jaz, pri kateri ste seveda sodelovali. Ste opazili - v tej knjig in sicer - kakšne specifike slovenske recepcije Dostojevskega?

"Kolikor lahko sodim na podlagi knjige, ki jo omenjate, je zanimanje za Dostojevskega pri nas zelo raznoliko. Nekatere zanimajo bolj filozofsko-religiozni vidiki, druge ideološki, tretje poetološki. Jaz sem o njem pisali z gledišča sebe kot bralca, prevajalca in pisatelja. Njegovo življenje in ustvarjanje sta celo vesolje in v njem vsak najde kaj zase. Domnevam, da je tako tudi drugod po svetu."