(INTERVJU) Helena Dobrovoljc: Zgodi se, da življenje prehiti pravopisno komisijo

Novi slovenski Pravopis 8.0 bo prinesel več novosti, najbolj vidna je poenostavitev pisanja krajevnih imen. Po dolgem času je kakšna pravopisna tema tako zainteresirala javnost. Povod je bila spletna okrogla miza sodelavcev Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Predstavili so spremembe dveh prenovljenih poglavij nastajajočega novega slovenskega pravopisa: Prevzete besede in besedne zveze ter Velika in mala začetnica. Poenostavitev pisanja neprve sestavine v večbesednih krajevnih, prej naselbinskih imenih je vzbudila največ pozornosti in razprav.

Z vodjo Pravopisne komisije z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predavateljico na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici dr. Heleno Dobrovoljc smo prečesali novosti, ki odmevajo v javnosti.

​Nazadnje smo v medijih odmevno poročali o pravopisnih temah pred dvema desetletjema. Tedaj je bil predsednik Pravopisne komisije akademik Jože Toporišič in v veliki dvorani SAZU so predstavili novi Slovenski pravopis. Kako potekajo priprave na Pravopis 8.0, ki je osma izdaja od leta 1899, ko je izšel prvi – Levčev, sledil je 1920. Breznikov in tako do sedmega 2001.?

"Tako je. Pripravljajoči se novi pravopis je dobil ime Pravopis 8.0, ker je osmi po vrsti, vsak pravopis pa evolucijsko izhaja iz prejšnjega. Z imenom smo želeli povedati, da gre za osmo 'nadgradnjo' slovenskih pravopisnih pravil. Drugi del naslova.0 je narejen po zgledu sodobnih računalniških programov in aplikacij. Pred nami so namreč prvi predlogi, namenjeni javni razpravi. Ime 8.0 nam ponuja tudi možnost, da morebitne nove in dopolnjene izdaje istih pravil označujemo kot 8.1, 8.2 in tako naprej ...

Pravopisno komisijo je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, a njeno organiziranje je v rokah Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pravila nastajajo v ožji skupini Pravopisne komisije, ki ima osem članov (Nataša Jakop, Marta Kocjan Barle, Tina Lengar Verovnik, Janez Orešnik, Andrej Skubic, Hotimir Tivadar, Peter Weiss), v širši skupini pa je deset strokovnjakov za posamezna področja (Kozma Ahačič, Peter Holozan, Marko Jesenšek, Drago Kladnik, Nataša Logar, Mateja Petrovčič, Marko Snoj, Irena Stramljič Breznik, Mojca Žagar Karer, Andreja Žele). Njihova vloga je posvetovalna, tudi recenzentska.

Ožja skupina Pravopisne komisije deluje po načelu konsenza. Če je le mogoče, se glasovanju izogibamo in skušamo pretehtati argumente. Delo pri tem projektu je kolektivno v dobesednem pomenu besede. Ker je pravopis namenjen širokemu krogu ljudi in odločilno vpliva na jezikovne navade celotne skupnosti, ki jo sodelavci komisije s svojo različnostjo na neki način poosebljamo, sodelovanje v komisiji od vsakega v napetih trenutkih zahteva tudi intimni razmislek o tem, ali bo vztrajal pri rešitvi, ki mu je blizu, ali pa bo podprl rešitev, ki jo zagovarja več članov in katere utemeljitev zajema vsa merila, katerim smo zavezani. V tej točki se pravopis nekako seli iz sfere avtoritativnega odločanja k opisovanju rabe v knjižnem jeziku in raziskovanju meja knjižnega jezika. Modus operandi take skupine zahteva argumentativno vedenje od vseh sodelavcev. Ni vedno lahko."

​Skušamo biti kar se da aktualni

V javnost je doslej prišlo le nekaj novosti, sicer pa je priprava pravopisnih pravil dolgotrajen in kompleksen postopek, kajne? Če pomislimo, kako se je realnost medtem spremenila, nove predmetnosti in pojavnosti pa zahtevajo nova poimenovanja in obravnave. In sploh ne gre samo za digitalizacijo.

"Po izidu Slovenskega pravopisa 2001 je bila javnosti obljubljena najprej skrajšana, šolska različica pravopisnega slovarja. Vendar pa je pospešena dinamika jezikovnega in družbenega razvoja v 90. letih prinesla napredek tudi na področja jezikoslovnih metod. Posredno so na to, da bi se morala spremeniti zasnova pravopisa, opozarjali tudi kritiki SP 2001. Namreč po izidu pomenskorazlagalnega slovarja, tj. Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ni bilo več potrebe po še eni tako obvestilno razširjeni slovarski zbirki in tudi ne po tem, da bi sodobni pravopis prinašal vse besedje. Poleg tega je elektronska doba s svežim gradivom v besedilnih zbirkah ponujala možnosti, da se pravopis zasnuje problemsko – v pravilih naj bodo podane aktualne težave, slovar pa naj prinaša zgolj gradivsko razširitev pravopisnih pravil in prikazuje tista mesta, pri katerih smo pogosto v dvomih.

Z ustanovitvijo Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU leta 2013 se je uradno začel proces prenove, raziskovalna izhodišča pa so bila pripravljena seveda že prej. Od tedaj smo javno objavili štiri poglavja za javno razpravo, v 'predalu' imamo obsežno poglavje o slovničnem vedenju zlasti prevzetih imen in preglednice, ki so v pomoč pri prevzemanju iz drugih jezikov.

Skušamo biti tudi kar se da aktualni, a zgodi se, da nas prehiti življenje. Ko smo decembra 2019 predstavili poglavje o krajšavah, COVIDA-19 oz. covida-19 še nismo poznali. To pove dovolj."

Poenostavitev pisanja neprve sestavine v večbesednih krajevnih imenih je bila že dolgo predmet razmisleka, ki je terjal spremembo.

"Poenostavitev zapisa začetnice pri zemljepisnih imenih je bila v preteklosti že večkrat predlagana, pri nekaterih samotnih jezdecih mimo pravopisov tudi uresničena. Spremembi so naklonjeni predvsem geografi, ki se srečujejo z večjim naborom imen, tudi manj znanih, in so opazili težave na terenu.

Vsak pravopis v obdobju od leta 1935 do 2001 je prinesel manjšo modifikacijo pravila o pisanju zemljepisnih imen, kar že samo po sebi kaže na težavnost področja. Do leta 1935 so z veliko začetnico pisali tiste enote, ki so bile tudi samostojno rabljene (Grem v Loko, zato Škofja Loka z veliko začetnico v neprvi enoti). V pravopisu 1950 so uvedli pojem 'geografski pomen' neprve sestavine in vse te pisali z malo začetnico, npr. mesto, jezero, planina, morje ... V pravopisu iz leta 1962 so enote z geografskim pomenom jasneje opredelili: dobili smo dva seznama, ki smo se ju morali, npr. v šolah, naučiti na pamet. V zadnjem pravopisu 2001 je bila vzpostavljena delitev na naselbinska imena (z izjemami vas, mesto, trg, selo, selce, vasca, vesca) in vsa druga imena, tj. nenaselbinska.

Zdaj predlagamo ukinitev teh izjem, sicer pa ohranjamo delitev na krajevna in vsa druga – nekrajevna imena. Pravilo o pisanju slednjih ostaja nespremenjeno."

Ne gre za revolucionarno spremembo, to naj bi bila le kompromisna delna reforma, ker javnost celovite reforme, razširjene na nenaselbinska oz. nekrajevna zemljepisna imena, npr. na poimenovanja voda, kopenskih reliefnih oblik, držav – Jadransko morje, Cerkniško jezero, Velika planina, Šmarna gora, Slonokoščena obala – ne bi sprejela.

"Res je. Kljub temu da bi celovita reforma, tj. pisanje velike začetnice v vseh neprvih sestavinah (Cerkniško Jezero, Slonokoščena Obala) občutno olajšala zapis pri večbesednih imenih, bi bil poseg v jezikovno rabo po presoji komisije prevelik, kar ni usklajeno z načelom minimalne intervencije, ki ga zagovarjamo v skladu s sodobno teorijo knjižnega jezika.

Pregled gradiva kaže, da tudi celovita reforma ne bi prinesla popolnega olajšanja – še vedno je treba vedeti, o čem pišemo in koliko enot ima to lastno ime (Savojske Alpe – slovenske Alpe; slap Savica – potok Savica; slovenska/Slovenska Istra) – in da bi se raba velike začetnice najverjetneje začela pojavljati tudi v položajih, ko ne govorimo o imenih.

Kot zanimivost naj omenim, da se tudi v primerljivih jezikih (češčini, slovaščini, hrvaščini) odločajo podobno: imena krajev pišejo z veliko v vseh sestavinah, podobno tudi imena držav (pri nas Črna gora, Slonokoščena obala, Združene države Amerike), nekrajevna (nenaselbinska) imena pa v neprvi občni sestavini ohranjajo zapisana z malo začetnico (npr. v hrvaščini Sjeverno ledeno more ali češčini Pyrenejský poloostrov).

Ob tem pravilu smo najprej izvedli posvet s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (junija 2019), udeleženci posveta so svoja stališča zapisali v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (2020). Ob tem smo izvedli tudi posvetovalno anketo med laično in strokovno javnostjo – h glasovanju in komentiranju smo povabili učitelje, lektorje, jezikoslovce, geografe. Sledilo je prebiranje komentarjev in nato glasovanje celotne komisije. Rezultat je pred nami: odpravijo naj se izjeme pri krajevnih (oz. nenaselbinskih) imenih, pravila pa naj se razširijo tako, da bo mehanizem odločanja za začetnico lažje razumeti in uporabiti.

Ker gre za pomembno odločitev, nas po javni razpravi in pregledu vseh komentarjev čaka še eno odločanje."

Namen te kompromisne delne reforme je torej predvsem odprava nepotrebnih izjem v eni skupini imen in olajšanje zapisa, kajne?

"Tako je. Namen posodobitve pravopisa je poenostavljanje tam, kjer je to mogoče. Naš knjižni jezik je že v 'zreli dobi', raba je razmeroma ustaljena tudi na področjih, ki jih ureja pravopis z dogovorom.

Za vsa področja velja načelo, da poiščemo izjeme v rabi: če jih ni mogoče pojasniti, je treba ob teh priporočiti ustreznejšo rabo, če pa gre za upravičena odstopanja, jih je treba v pravilih opisati tako, da bodo taki 'razredi' izjem lažje zapomnljivi in čim bolj enotni.

Tako so v našem predlogu Pravopisa 8.0 npr. prvič omenjena imena gorovij in vzpetin, ki so bila doslej prezrta, norma pa se je oblikovala čisto po svoje. Pregled je pokazal, da se je uveljavilo, da se velika začetnica ohrani tudi potem, ko ime dobi pridevniško sestavino, ki je namenjena razlikovanju sosednjih ali tudi bolj oddaljenih vrhov in gora: Grintavec, Bavški Grintavec, Mali Grintavec.

Po končani javni razpravi pričakujemo ponovno živahno izmenjavo mnenj, saj pričakujemo dodatne uskladitvene predloge in nove argumente."

Zavajajoče poročanje o zahtevi po zamenjavi dokumentov

Je v javnosti ta problem sploh dovolj poznan in prisoten? Tudi kritični, predvsem laični odzivi so se pojavili po vaši okrogli mizi.

"V strokovni javnosti je problem dovolj dobro poznan, v laični malo manj. Seveda smo se vsi naučili napisati Novo mesto in Stara vas. Nekaj več težav imamo z Opatjim selom ali Dolenjim Medvedjim selom. Če pa boste danes naključno mimoidočega vprašali, kako pisati Gorski kotar ali Dolenje selce, najbrž ne bi znal izstreliti odgovora, ki bi bil usklajen z aktualnimi pravili. Zato je javnost težko opredeliti kot enovito skupino. Zagotovo bo pisec gorskega vodnika ali kartograf bolj naklonjen poenostavitvi kot nekdo, ki se v svojem življenju redko srečuje s problematiko zapisa ali ki zelo malo piše.

Odzivi so se pojavili takoj, predvsem kritike, povezane s stroški. Dneve po okrogli mizi je zaznamovalo zavajajoče poročanje, da bo reforma zahtevala takojšnjo zamenjavo dokumentov in cestnih tabel. Vsaj pri osebnih dokumentih ta navedba ne drži, saj se sprememba v osebni dokument vpiše šele po preteku njegove veljavnosti, torej ob izdaji novega dokumenta. Druga skupina kritičnih odzivov se nanaša na nepoznavanje narave tega poglavja pravopisnih pravil. Gre za prepričanje, da so pravila za zapis začetnice enakovredna z drugimi pravili slovenskega slovničnega sistema in da z ukinitvijo izjeme 'rušimo' slovnico. Sicer pa se je zelo kritično družbeno ozračje prek komentarjev na družbenih omrežjih preslikalo tudi na naše področje. Spremembe so nezaželene, redki pomislijo, da so strokovnjaki upoštevali veliko dejavnikov in da so predlogi skrbno pretehtani ter argumentirani, javnost pa transparentno vključena v kodifikacijsko-raziskovalni proces."

Spremenjeni poglavji Prevzete besede in besedne zveze ter Velika in mala začetnica pa sta le dve izmed osmih pravopisnih poglavij, ki bodo skupaj v Pravopisu 8.0 za javno razpravo pripravljena predvidoma v dveh letih. Torej je še dolga pot pred vami, pa ne le pred lingvisti, v tem primeru tudi pred geografi idr. Morda se premalo zavedamo, koliko strokovnjakov mora sodelovati pri takih tematikah.

"Za slovenska pravopisna pravila so odgovorni slovenisti, večinoma to velja za vsa poglavja pravil. Le ob zemljepisnih imenih se posvetujemo z geografi, pri prevzetih besedah z jezikoslovci, specialisti za druge jezike. Kot rečeno, pa so v komisiji tudi strokovnjaki za terminologijo, etimologijo, jezikovne tehnologije, slovničarstvo …, zanima nas mnenje jezikoslovcev nasploh. Komisija je že s problemsko orientiranim konceptom sprejela odločitev, da bo komunicirala s strokovno javnostjo: zanima nas stališče lektorjev, radi se odzovemo tudi povabilom strokovnih združenj, slovenskih prevajalcev v Bruslju in Luksemburgu, pa tudi kolegov, ki delujejo na različnih slovenskih fakultetah in ki želijo, da študenti spoznajo pravopisni proces iz prve roke. Seveda upoštevamo tudi Jezikovno svetovalnico in tam zastavljena vprašanja, ki pogosto razkrivajo vrzeli aktualnega oz. veljavnega pravopisa.

Ob pripravi pravil ne smemo pozabiti na nastajajoči pravopisni slovar – ePravopis, ki ga pripravlja Pravopisna sekcija na Inštitutu za slovenski jezik in ki gradivsko razširja nastajajoča pravila. V tem rastočem slovarju, ki ga vsako leto dodajamo na portal Fran, so ponazarjalna gesla iz pravil tudi uslovarjena. Slovar na ta način nastaja kot leksikografska gradivska preverba pravil. Ta metodološka odločitev je bila zasnovana kot varovalo pri uravnavanju pravil z aktualno rabo."

Kako bo poslej, če dava nekaj konkretnih primerov? Ne več Novo mesto, ampak Novo Mesto, ne več Dolga vas, ampak Dolga Vas itd.

"Povsem preprosto je. Komisija predlaga, da bi ukinili vse izjeme pravila za pisanje imen mest, vasi, zaselkov …, torej, da bi pisali krajevna imena ali imena naselij v vseh sestavinah z veliko začetnico. Tako, kot pišemo npr. imena naselij Mali Hrib, Prapretno Brdo ali Blatni Vrh, bi odslej pisali tudi Novo Mesto, Opatje Selo, Dolga Vas, Dolenje Selce, Potoška Vas, Stara Nova Vas in podobno."