(INTERVJU) Jaš Otrin: Plesalec pri tridesetih ni za pokoj

Kulturni menedžer, bivši baletni plesalec: "Ne zagovarjam 'zapravljanja' javnega denarja, navsezadnje sem že deset let sam svoj delodajalec, vendar kulturna ponudba določa razvoj družbe"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jaš Otrin: "Z Edijem izvrstno sodelujeva že od najinega prvega skupnega sodelovanja v Avstraliji. Neverjetno je, kakšen bliskovit vzpon na umetniški Olimp je napravil." 
Sébastien Galtier

Zadnje desetletje ga ni več v Sloveniji, nazadnje je bil dr. Jaš Otrin umetniški vodja ljubljanskega Baleta pet sezon, z začetkom 2005/06, bil je vrhunski baletnik solist, sodelavec mariborskega Baleta in mnogih uglednih baletnih hiš Evrope. Mariborčan, sin igralke Brede Pugelj in koreografa, slovitega vodje mariborskega baleta Ika Otrina, je med tem, ko ga ni bilo v domovini, doktoriral iz gledaliških znanosti. Tema njegove disertacije je bila Razvoj človeških virov v gledališču, med kulturnim menedžmentom in umetnostjo. Njegova svetovno prepoznavna agencija pa letos praznuje že desetletnico. "V teh letih smo predvsem delovali kot posredniki v umetniških panogah in svetovali tako institucijam (gledališčem in kulturni politiki) kot individualnim umetnikom. Zadnji projekti so se odvijali v Montrealu, Dortmundu, Perthu, Biarritzu, Rimu, Veroni, Pekingu in Šanghaju," pove Jaš Otrin.
Medtem ko vas ni bilo v Sloveniji, ste v Münchnu ustanovili agencijo OtrinArtmanagement za plasiranje in uveljavljanje baletnih in drugih umetnikov in tudi doktorirali?
"Pri tem delu se je tudi izkristalizirala obstoječa tržna niša - Human Capital Management (HCM) v kulturno-umetniškem sektorju. HCM je v gospodarstvu zelo razširjen in uveljavljen. V gledališču, kjer imajo umetniki osrednjo funkcijo, pa se ne ustanovitelj ne vodstvo načrtno ne ukvarjata z njihovim razvojem, če odmislimo repertoarno politiko. Naj citiram Brechta: ni produkt predstava, ampak človek. To velja zlasti za ples, kjer je umetnik obenem objekt in subjekt. Zato je strateški pristop k razvoju neizmerno pomemben. Glede tega problema so gledališča širom sveta še na ravni 80. let prejšnjega stoletja. Ker imam izkušnje tako na eni strani kot tudi na drugi in zdaj celo na tretji, mi je zelo pomembno, da tukaj nastanejo spremembe paradigme. Verjamem, da bo s tem tudi pomen umetniškega poklica postavljen na njemu primerno raven. Sicer moram priznati, da so teatrologi imeli kar nekaj preglavic z mojim praktičnim pristopom, saj je gledališka znanost sicer usmerjena predvsem v estetske primerjave in teoretične raziskave, ampak odziv na mojo disertacijo je bil krasen."
Spomnim se vašega izjemnega angažmaja iz let, ko ste vodili ljubljanski Balet, ko ste si prizadevali za nacionalno reformo - za pomoč baletnikom po končani aktivni karieri in transfer v neko drugo kariero. Žal še do danes to področje ni urejeno.

Romeo in Julija, SNG Opera in balet Ljubljana, leta 2006, Jaš Otrin (Tybalt) in Iulian Ermalai (Mercutio) 
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta