Zamisel za festival se je rodila leta 2018 ob zadnjem koncertu Festivala Slowind. Formirala se je nova ekipa, društvo UHO, ki jo sestavljajo skladateljici Nina Šenk in Larisa Vrhunc, dirigent Steven Loy in muzikolog Gregor Pompe, in nadaljuje tam, kjer je bil prekinjen po 20 letih festival sodobne glasbe Slowind. Prvi koncert, ki bo dosegljiv elektronsko prek spletnega naslova, bo 1. decembra in ga bo podprl Slowind. S tem Forumu predaja plamenico.
Skoraj čudež je danes zasnovati nov festival sodobne glasbe. Pred dvema letoma, ko je ugasnil Slowind, ste bili prav vi, Nina Šenk, umetniška vodja zadnje edicije. Niste se sprijaznili s kulturnopolitično ukinitvijo festivala. Kako vam je uspelo v še težjih kulturnopolitičnih razmerah novo rojstvo?
Društvo UHO ste zasnovali iz potrebe po promociji sodobne glasbe pri nas, kar je glede recepcije kar problem, kajne? Zdi se, kot da se oddaljujemo, ne približujemo sodobni glasbi.
{api_embed_photo_L30}608030{/api_embed_photo_L30}Gregor Pompe: "Niti nimam tako slabega občutka, kar zadeva recepcijo sodobne glasbe pri nas, seveda pa ne govorimo o 'stadionskih' številkah. V zadnjem desetletju se je nekako konsolidiralo občinstvo, ki zahaja na jesenske festivale, hkrati pa deluje več institucij, prizorišč, namenjenih sodobni glasbeni ustvarjalnosti. Res je, da se zdijo mostovi med njimi podrti, a če bi vse te energije sešteli, bi dobili povsem spodobno številko. Tisto, kar je zares specifičen slovenski problem, je razumevanje, katera glasba je danes nosilna in katera ima izrazito umetniško vrednost.
Razumevanje glasbe nikoli ni bilo del nujnega bontona slovenskega intelektualca
Koliko tradicije (prejšnjega) in koliko inovacije (svežega) bo v novem Forumu nove glasbe, ki ga startate 1. decembra? Vztrajali boste pri najsodobnejši glasbi in tisti, ki doslej ni našla svojega odmeva?
Gregor Pompe: "Vsekakor je bila prva ideja nadaljevati tradicijo festivala Slowind. Ta je v 20 letih postal prava institucija in brez dvoma lahko govorimo, da je v marsičem spremenil krajino sodobne slovenske glasbe in je celo nekako odgovoren za izjemne uspehe slovenskih skladateljev srednje in mlajše generacije, ki so postali prava svetovna velesila. Zato velja nadaljevati s tistimi vsebinskimi poudarki, ki jih je v ospredje postavljal že festival Slowind: predstavljanje najsodobnejše svetovne skladateljske produkcije (nastale zadnje desetletje), krpanje recepcijskih lukenj v glasbi 20. stoletja, spodbujanje sodobne slovenske ustvarjalnosti, razvijanje platforme za domače glasbenike. Toda zavedali smo se, da je 20 let tudi dolga doba in da je treba postopoma takšen jesenski festival sodobne glasbe tudi posodabljati, ves čas prilikovati spreminjajočemu se trenutku. Tako smo že letos s koprodukcijo s Kinom Šiška pokazali, da želimo širiti naše robove, vključevati v svoje sporede tudi vse tiste domače energije, ki so usmerjene v izrazito inovativne, sodobne glasbene prakse, pa žal pogosto med njimi in nami ostajajo nesmiselne bariere - v resnici si prizadevamo za precej podobne stvari. V naslednjem letu že načrtujemo sodelovanje z Zavodom Sploh. Hkrati pa se v letošnjem letu obračamo proti vzhodu - festivali Slowind so bili namenjeni predvsem zahodnoevropskemu modernizmu, nam pa se je zdelo zanimivo, da bi pogledali tudi na drugo stran bivše železne zavese in tako preverili, kakšna je danes glasbena scena v geopolitičnem prostoru, ki je nam v tem pogledu sorodnejši."
Koncept umetniškega vodje - skladatelja ohranjate, tudi internacionalizacijo? Prvi skladatelj v žarišču - kurator festivala bo češki skladatelj Ondrej Adámek. Naslov prvega dela s šestimi koncerti bo Telesna ura - Ura telesa. Simbolično? Slovenske praizvedbe, predkoncertni pogovori, delavnice sodobne glasbe, krstne izvedbe imate na programu. Zelo ambiciozno?
Glede na to, da mostovi med ustvarjalci in poslušalci sodobne glasbe niso najbolj trdni, je nujno ponujati ob možnosti poslušanja odličnih izvedb tudi izobraževalni del. Korona nam je žal preprečila izvedbo bolj neformalnega soočanja pogledov, kar je bila prav tako vitalna in zelo pomembna komponenta festivala Slowind. Seveda pa se nam zdijo enako pomembni tudi koraki naprej. Aktualnost teme festivala je res naključje: ko smo načrtovali naš letošnji program, novega koronavirusa še ni bilo, a se je izšlo tako, da je ena ključnih prvin Adámekove glasbe, osredotočenost na telo in fizične procese v njem ob sprejemanju glasbe, primerna metafora za vse to, s čimer se v trenutni situaciji največ ukvarjamo."
Eden od vaših ciljev je tudi povezovanje po svetu razkropljenih vrhunskih glasbenikov. Vemo, da je že z evidentiranjem problem, saj nimamo neke platforme, ki bi beležila beg možganov. Velja za vse sfere, ne le za glasbo. Boste vi zapolnili ta manko?
Kakšen je odziv med vsemi vpletenimi in kako ste v teh težkih časih pridobili sponzorje?
Nina Šenk: "Najprej je potekal sestanek med nami in društvom Slowind, ki nas je podprlo pri naši ideji. Prav tako je bil odziv skladateljev, glasbenikov in obiskovalcev festivala Slowind zelo pozitiven. Mislim, da je vsem nekako odleglo, da nismo vrgli puške v koruzo in smo ambiciozno zastavili Forum nove glasbe z dolgoročno vizijo. Zagotovo je kvaliteta festivala Slowind skozi dve desetletji pomagala, da smo pridobili tudi financiranje fundacije Ernst von Siemens in podjetja Inotherm, ki sta bila v zadnjih letih podpornika festivala Slowind; podpirata nas Mestna občina Ljubljana in delno tudi ministrstvo za kulturo. Pravi izziv bo seveda obdržati finančna sredstva tudi v naslednjih letih ali pa jih celo povečevati."
Forum bo gotovo zrcalil tudi koronakrizo in nezmožnost koncertov v živo, druženja. Začenjate v virtualnem prostoru, z digitalnim dostopom do koncertov. Izhajate iz sedanje pandemične situacije zaprtih dvoran?
Steven Loy: "To na samem začetku vsekakor ni bil naš namen, toda če nas je virus kaj naučil, je to sposobnost, da se zmoremo zelo hitro uspešno prilagoditi novi realnosti. Ljudje smo zelo trpežna bitja in upamo, da predstavitev zanimivih izvedb inovativne in mentalno bolj zahtevne glasbe sredi pandemije ni le dokaz takšne trpežnosti, temveč da zmore tudi navdihniti poslušalce, da bodo lažje preživeli to težko obdobje."
Gregor Pompe: "Po drugi strani pa težki pogoji in zatekanje k digitalnim sredstvom nekako odražajo vsakodnevno realnost - mladi že tako ali tako ves čas čepijo pred računalniki in pametnimi telefoni, največja glasbena knjižnica je postal youtube. Zato moramo takšen prenos na splet v digitalno okolje razumeti morda tudi kot korak 'naprej', pri čemer pa je upati predvsem, da bomo znali izkoristiti prednosti takega posredovanja in čim bolj izničiti slabosti. Na koncu bo to najbrž ostala dolgoročna varianta koncertnega življenja, a hkrati se bomo zagotovo vrnili tudi v koncertne dvorane."
Do aprila 2021 imate splanirane vse koncerte, sodelujoče, programe … Med slovenskimi skladatelji(cami) sta Petra Strahovnik in Urška Pompe prejeli naročilo za novo delo, ob njima pa še Mauricio Valdés san Emiterio. Tudi druga slovenska dela bodo izvedena (Globokar, Vrhunc, Hall). Od svetovnih imen pa zgolj najnovejša dela zadnjih treh desetletij. Redko, preredko so na programu naših koncertnih ustanov ...
Larisa Vrhunc: "Od vsega začetka smo vedeli, da mora biti na vsakem koncertu vsaj eno slovensko delo, od tega tudi vsaj kakšno novo. Eden najpomembnejših pečatov dejavnosti festivala Slowind je bil namreč ta, da se je ob njem razvijala in imela priložnost preizkušati svoje ideje cela generacija slovenskih skladateljev. To je bila tudi pomembna točka preverjanja ravni slovenske ustvarjalnosti, ki je bila postavljena ob bok vrhunskim stvaritvam iz tujine. Koncertne ustanove sicer pogosto menijo, da ostajajo na varni strani, ko negujejo predvsem tradicijo, s tem pa je hkrati onemogočen stik poslušalcev z novejšo glasbeno ustvarjalnostjo.
Če tako stanje traja dlje, je prepad med ustvarjalci in publiko vse večji, izvajalci pa so ujeti v precep, saj se morajo odločati med všečnostjo manj razgledani, a številčnejši publiki in radovednostjo do novega, tako lastno kot tisto nekoliko zahtevnejših poslušalcev. Za programiranje novih del je potrebnega nekaj poguma, a je mogoče s pametnimi spremljevalnimi programi vsako, tudi najnovejšo glasbo osmisliti do te mere, da si postopoma pridobi izobraženo in naklonjeno publiko odprtih ušes. Nekatere institucije so to že spoznale, kar je dokazal tudi festival Slowind, koncerti so bili v zadnjih letih zelo dobro obiskani, pri čemer je bil pomemben in razveseljiv predvsem delež mladih. Želimo si, da bi tudi nam uspelo pri poslušalcih vzbuditi in tudi potešiti njihovo glasbeno radovednost."