Omerzu je filmsko pot začel s študijem na praški fakulteti FAMU, zaradi česar je tudi po diplomi ostal na Češkem in še danes vse svoje filme snema v češkem jeziku. Kljub temu pa 34-letni Ljubljančan ohranja tesno povezavo s Slovenijo, saj so bili vsi trije njegovi celovečerci do sedaj posneti kot slovenske koprodukcije. Prav to dejstvo njegovim filmom zagotavlja predstavitev na slovenskih filmskih festivalih ter tudi kasnejšo distribucijo v kinih pri nas. Po tem ključu se zdaj v slovenskih kinih predvaja Omerzujev najnovejši film Zimske muhe.
Tokratni film pomeni precej logičen korak v filmografiji mladega ustvarjalca, saj gledalca še enkrat naslavlja z vso nežnostjo in prefinjenostjo, ki jo je Omerzu prikazal že v filmih Mlada noč (2012) in Družinski film (2015). Tudi zdaj so v ospredju mladinski liki, natančneje dva, Mara (Tomas Mrvík) in Heduš (Jan František Uher), ki se iz ne povsem očitnih razlogov odločita za beg iz svojega domačega kraja. Njuna pot z avtomobilom film ukroji po zelo znanih tirnicah. Omerzu se je tokrat odkrito spopadel z žanrom filma ceste v njegovi najbolj tradicionalni obliki in posledično v tem slogu v ospredje stopi hrepenenje po svobodi, ki vznikne kot rezultat omejujočih norm in vrednot dominantne družbe. Ta prijem, ki ima v ameriškem kontekstu tradicionalno političen kontekst, naredi iz Zimskih muh zelo aktualno filmsko delo, ki ga je mogoče celo brati kot alegorijo brezperspektivnosti, v kateri so današnje mlajše generacije evropskih prebivalcev, soočenih z ekonomsko negotovostjo, populističnimi politikami in vsesplošnim staranjem prebivalstva.
Nizanje simpatičnih pripetljajev, ki so zaznamovani s humorjem, kakršnega bi prej našli v čeških filmih Miloša Formana kot pa v slovenski tradiciji mladinskih komedij
