Izbrali so besedila Senc pandemije. Katero slovesko dramo bodo uprizorili?

P. V.
16.03.2023 16:00

Strokovna žirija gledališkega projekta Sence pandemije: skriti glasovi je izbrala tri izvirna, neobjavljena dramska besedila avtoric Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Katja Gorečan je prepričala z dramo, v kateri natančno detektira in poimenuje temeljna stanja in stiske mlade generacije žensk. 
You Tube

Natečaj za projekt Sence pandemije: skriti glasovi so kot partnerji evropskega projekta razpisali Zagrebško gledališče mladih, Hrvaška, Slovensko narodno gledališče Maribor - Festival Boršnikovo srečanje, Slovenija, in Beograjsko dramsko gledališče, Srbija. Natečaj je temeljil na tematiki zlorabljenih in zapostavljenih žensk v času pandemije covida-19. Nanj so se lahko prijavile avtorice s stalnim prebivališčem v državah Evropske unije in v državah, ki so vključene v program Ustvarjalna Evropa.

O prispelih dramskih besedilih je odločala strokovna žirija v sestavi: Vilma Štritof (SNG Maribor – Festival Borštnikovo srečanje), Rok Andres (SNG Maribor – Festival Borštnikovo srečanje), Biljana Srbljanović (BDP), Tanja Šljivar (BDP), Tomislav Zajec (ZKM), Selma Spahić (ZKM), Ivana Vuković (dramaturginja projekta). Žirija je prispela besedila presojala pod šiframi.

Na javni razpis je prispelo 69 dramskih besedil, od katerih eno ni ustrezalo kriterijem, zaradi česar ga žirija ni upoštevala. "Še posebej velja poudariti, da je bil javni natečaj namenjen izključno avtoricam. Veliko število prispelih dramskih besedil kaže na pomembnost razpisane tematike, hkrati pa na majhno število javnih razpisov za izvedbena besedila na regionalni ravni.

Tematika nasilja nad ženskami (ne glede na specifičen okvir pandemije covida-19) je po eni strani nehvaležna, saj lahko hitro zaide v stereotipizacijo in dobesednost. Izjemna kompleksnost situacije narekuje prikaz položaja žrtve, ne da bi bila ta predstavljena kot pasivna in izkoriščena, kakor tudi prikaz položaja nasilneža, ki ni banaliziran, in da besedilo po drugi strani zaobide tudi velikokrat omejujoč pridevnik "ženski"," je v sporočilu zapisala žirija. "S tem v mislih se zahvaljujemo vsem avtoricam, ki so se v omejenem časovnem okviru soočile z omenjenimi zahtevami in poslale svoja besedila, postavljena v različne svetove, od hiperrealističnega vsakdana, poetično zamišljenih prostorov preko manifestov do znanstvene fantastike. Ne glede na to, da so bila izbrana samo tri besedila, iskreno upamo, da bomo prebrane naslove videli na repertoarjih gledališč, odrov in avditorijev," so še navedli.

Kristina Kegljen v drami Pod suknjom (Pod krilom) zgodbo matere in hčerke pripelje na podeželje in s tem ustvari poetičen svet ženske emancipacije. Ta svet je ironično izoliran, a prežet z atmosfero nočne more, ki lahko protagonistke obenem sprošča in jim pomaga, je zapisala žirija. Avtorica bralca dezorientira skozi proces variiranja istega, kar dodatno potrjuje zaključek, kjer besedilo sklene krog.

Slovenska avtorica Katja Gorečan v drami Aktivistke natančno detektira in poimenuje temeljna stanja in stiske mlade generacije žensk ter preizprašujejo njihovo družbeno umeščenost. Besedilo je osvobojeno klasične dramske forme, v njem pa Katja Gorečan vzpostavlja prepletajoči se trialog med Mlado Pisateljico, Mlado Dramaturginjo in Mlado Deklico. "Z bogatim jezikom Katja Gorečan to kratko igro izpiše kot temeljno delo svoje generacije ali, bolje: konstitutivno gloso mladih ustvarjalk." Tijana Grumić v besedilu Svet si zasluži konec sveta ustvarja gledališki in uprizoritveni kontekst, diegetični "svet", ki tako kot naš svet prihaja h koncu, pri čemer enako velja tudi za našo predapokaliptično, poznokapitalistično realnost, ki je predstavljena in s katero je v dialogu. Ekološka katastrofa, pandemija in večanje dobičkov so okoliščine, v katerih se rodi, oplaja s pomočjo ljudi in zaradi katerih tudi pogine - prašič, ki govori z odra in nagovarja občinstvo v človeškem jeziku. To so okoliščine, v katerih živijo, se razmnožujejo (ali temu upirajo) in umirajo tri ženske: mati, njena hči najemnica in lastnica stanovanja, ki poviša najemnino in s tem prisili najemnico, da se izseli.

Izbrana besedila bodo prevedena v angleščino in objavljena na spletni strani, čemur bo sledila premierna uprizoritev nagrajenih besedil v obliki omnibusa, ki jo bo režirala režiserka Selma Spahić. Predstave bodo gostovale v Zagrebu, Beogradu in Mariboru. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta